Hram kulture – Narodni dom Mežica prinaša pester program tudi v novi sezoni. Abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 10. novembra 2023. Vpis abonmaja poteka od 23. oktobra 2023 do prve predstave oz. do zasedbe mest. Prodaja abonmajev je na voljo v prostorih Komunale Mežica, Trg svobode 1 (Občina Mežica) ali preko e-naslova info@narodnidommezica.si.
Cena znaša 80 evrov v enem obroku. Cena predstave za izven je 20 evrov ter 75 evrov za upokojence, dijake in študente. 65 evrov za sedež na balkonu. Ponujajo vam tudi možnost obročnega odplačevanja.
Seveda pa abonma prinaša tudi ugodnosti: nižja cena vstopnic, stalni sedež, obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev.
Ogledali si boste lahko: Kriplov zagovor, komedija, Simon Šerbinek in Kulturno umetniško društvo Borza; predstavo Otroci, drama, SNG Drama Ljubljana; Naše skladišče, socialna drama, Prešernovo gledališče Kranj; Sosedje, komedija, Mestno gledališče ljubljansko; Farma Orwell, drama, Drama SNG Maribor.
Kriplov zagovor je komedija Simona Šerbineka in Kulturno umetniškega društva Borza
Kriplov zagovor je izvirna avtorska gledališka igra in je nadaljevanje sodelovanja igralca Simona Šerbinka, obojestranskega podkolenskega amputiranca, ter režiserja Matjaža Latina, ki sta pred dobrim letom ustvarila uspešno monodramo Krhkost. Kriplov zagovor je nastal po avtobiografski zgodbi Simona Šerbinka. Kriplov zagovor je »komedija«, ki na izviren način prikazuje igralčevo avtobiografsko zgodbo o rehabilitaciji in vključevanju invalidov v družbo. Predstava tematizira različne vrste invalidnosti, tako telesne kot duševne diagnoze. Igralec svojo osebno zgodbo predstavlja na na videz sproščen način, ob tem pa z veliko mero družbene kritike in samoironije. Predstava ob tem odpira in hkrati podira različne tabuje, povezane z invalidnostjo, ter posega v boleče osebne in socialne teme. Ključnega pomena je vsekakor razgaljenje – iskreno in intimno podajanje osebne zgodbe igralca, ki mu je usodno zaznamovala življenje in ga stigmatizirala. Vendar je igralec Simon Šerbinek kljub izgubi obeh nog po poskusu samomora ponovno našel smisel, dokončal dve fakulteti in si ustvaril družino.
Otroci je drama SNG Drame Ljubljana, avtorica je: Lucy Kirkwood, Igrajo pa: Saša Pavček, Silva Čušin, Janez Škof
Drama Lucy Kirkwood Otroci ves čas preizprašuje globoke moralne in etične dileme, v katere se zaletimo v času krize in katastrofe. Ravnokar smo izkusili nevarnost korone, ki je postavila pred nas podobno vprašanje: naj zavarujemo starejše in ranljive skupine in žrtvujemo izobraževanje, kariero in ekonomsko stabilnost mladih? Katero življenje je več vredno? Tisto, ki je že mnogo preživelo in ogromno prispevalo k skupnosti, pa si zdaj na stara leta zasluži dostojnost in mir? Ali je več vredno mlado življenje, ki svoje cilje in hrepenenja šele uresničuje? Podobno vprašanje se nam bo zastavilo tudi v grozeče bližajoči se katastrofi globalnega segrevanja. Kakšno politiko varovanja življenj bomo takrat ubrali? Se bo vsak spet držal svojega koščka zemlje in skrbel za svoj blagor ali bomo sposobni pogledati na skupnost, globalno skupnost, v kateri smo vsi prebivalci istega planeta. Ali je človek znotraj nagona po lastnem preživetju sploh sposoben uzreti potrebe skupnosti? Najbolj bistveno od vseh vprašanj pa je: katero življenje je več vredno? Že s tem, ko sprašujem to na glas, sem na spolzkem terenu. To vprašanje se ne sme zastaviti, saj je jasno, da je vsako življenje enako vredno. A krizna in katastrofalna situacija nas žal pripelje tudi do tega. Zato se mi zdi nujno, da znotraj uprizoritve ne delamo zaključkov, ampak načnemo vprašanje.
Naše skladišče je socialna drama Prešernovega gledališča Kranj, avtorice: Tjaša Mislej, igrajo: Vesna Pernarčič, Vesna Slapar, Vesna Jevnikar, Darja Reichman, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Borut Veselko, Aljoša Ternovšek, Miranda Trnjanin k. g.
Skozi humoren in komunikativen dramski slog spremljamo zgodbe žensk, ki so nosilke glavne in še preveč boleče aktualne tematike izkoriščanja ženske delovne sile, katera je zavoljo preživetja primorana žrtvovati svoje zdravje, lepoto, dušo, odnose in družinsko ter družbeno življenje. Posledice ustroja kapitalističnega sistema, ki uničuje kakršnokoli perspektivo po boljšem, se tako odražajo na razvoju življenja posameznih dramskih junakinj in junakov, ki kljub upornemu značaju težko ubežijo manipulaciji sistema. V ospredju je tako mali človek. Ki je mogoče premajhen za veliko zgodbo o uspehu, za veliko zgodbo na gledališkem odru. A ta ‘mali človek’ vztrajno in iskreno vztraja in deluje, da bodo nekoč in nekje prihodnje generacije živele bolje in drugače.«
Sosedje je komedija Mestnega gledališča ljubljanskega, avtorja: Ralfa Westhoffa, igrajo: Nataša Tič Ralijan, Jožef Ropoša, Tomo Tomšič, Veronika Železnik k. g., Kaja Petrovič AGRFT, Nejc Jezernik k. g.
Anne, Johannes in Eddi so si v študentskih letih delili stanovanje, pozneje v življenju pa so se njihove poti razšle. Na stara leta spet navežejo stike in se odločijo ponovno zaživeti skupaj. Vsi trije so samski in pogrešajo družbo, pa tudi z denarjem so kot upokojenci bolj na tesnem, zato jim bo delitev stroškov prišla prav. Vselijo se v novo stanovanje, razigrani obujajo spomine na burno mladost, pijejo, kadijo, živahno razpravljajo in navijajo glasbo pozno v noč. A njihovo veselje ne traja dolgo. V stanovanju pod njimi namreč živijo trije resnobni študenti, ki so ravno sredi izpitnega obdobja in jim gredo ostareli žurerji močno na živce. Od novih stanovalcev ne pričakujejo samo, da ne bodo kalili miru, ampak od njih odločno zahtevajo tudi, da se držijo hišnega reda in prevzamejo nekatere dolžnosti. Prišleki pa se na vse skupaj požvižgajo. Oba tabora trmasto vztrajata vsak pri svojem in se zapleteta v medgeneracijski konflikt, ki pa je glede na naša stereotipna pričakovanja duhovito obrnjen na glavo. V tem narobe svetu se kar vrstijo številni komični zapleti, ki ob iskrivih dialogih po eni strani zabavajo, po drugi strani pa razkrivajo marsikatero trpko resnico iz dandanašnjega sveta. Starejši zagovarjajo ideale, za katere so se zavzemali kot pripadniki študentskega revolucionarnega gibanja konec šestdesetih let 20. stoletja, mlajši pa so individualisti sodobne družbe, ki so nenehno v stresu in vse napore vlagajo v študij in uspešnost, ne poznajo pa več sproščenega druženja. Jasno je, da se bosta morali sprti strani na neki točki zbližati …
Farma Orwell je drama Drame SNG Maribor, po motivih besedil Georgea Orwella, igrajo: Vladimir Vlaškalić, Eva Kraš, Vojko Belšak, Mateja Pucko, Maša Žilavec, Liza Marijina
V Farmi Orwell, ki se naslanja na zgodbo Živalske farme, na ideje romana 1984 in na štiri Orwellove eseje, gledamo svet skozi oči prašičje elite. Dogajanje je postavljeno v umetniško galerijo – Muzej upora – in poteka dvoplastno na banketu ob praznovanju državnega praznika, kjer prašičja elita sebi v zabavo in raji v posmeh preigrava različne verzije svoje slavne zgodovine. Zgodovinske bitke postanejo umetniška akcija, artefakti, razstavni objekti, performansi, ki poveličujejo vlogo elite. Umetnost postane glasnik državne propagande. Državni jubilej je namenjen spravi, ki jo lahko dosežejo le, če se redefinira zgodovina. Sprava seveda pomeni, da se predsedniku Napoleonu končno priznajo vse pretekle zasluge. Elita se mu je že zdavnaj uklonila. Napoleon v svojem krvavem vzponu na oblast namreč ne dopušča dialoga – kdor ni z njim, je proti njemu. V strahu pred izgubo položaja, morda celo življenja, že dolgo skačejo, tako kot kruli prašič Napoleon. Edini moteči člen je častni gost, prašička Debelinka. Ker pa se mora državna zgodovina na željo Napoleona ob državnem jubileju za dosego sprave na novo napisati, od Debelinke zahtevajo, da se distancira od lastnih besed in dejanj, predvsem pa naj se odreče lastnemu spominu.
Vse informacije in prijavnico najdete TUKAJ.
Prijazno vabljeni.
