Neurja, ki smo jim priča v zadnjih dneh, so v državnih gozdovih po prvih ocenah poškodovala najmanj 150.000 m3 lesne mase. To predstavlja več kot desetino letne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov v državnih gozdovih. Ker so zaradi neprevoznosti cest marsikje gozdovi še nedostopni, pričakujemo, da bo končna količina poškodovane lesne mase še višja. Sanacija škode po vetrolomih, tako odstranjevanje dreves na cestah kot sečnja in spravilo v gozdovih, je stekla nemudoma. Toda zaradi obsega prizadetih površin in pomanjkanja izvajalcev na trgu ter ob povečani nevarnosti za delo gozdarjev v izrednih razmerah ni mogoče pričakovati, da bo sanacija zaključena v kratkih rokih, ki so običajni pri odločbah za sanacijsko sečnjo. Ob tem je potrebno poudariti, da sočasno beležimo povečan obseg sanitarne sečnje zaradi letošnjih obsežnejših gradacij podlubnikov.
Državni gozdovi, ki predstavljajo 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, so bili zaradi vetrolomov, ki so jih povzročala neurja, najbolj prizadeti na območjih v severnem delu Slovenije, in sicer od Murske Sobote do Bleda. Na nekaterih gozdnih obratih poškodovana lesna masa predstavlja tretjino do polovico načrtovane letne proizvodnje. Prizadeti so tudi posamezni predeli državnih gozdov drugje po Sloveniji, kjer je intenziteta sicer manjša in poškodovanost prostorsko bolj razpršena.
Državni gozdovi so bili najhuje prizadeti v Dravski dolini, kjer se škoda meri v več 10.000 m3. V gozdni obrat Radlje so že usmerili dva kompleta strojne sečnje, eno ekipo iz SIDG in eno najeto. Strojna sečnja je namreč z vidika varnosti delavcev najbolj ustrezna za odstranjevanje v vetrolomu podrtih dreves. Sečnja po takšnih naravnih katastrofah je zaradi povečane nevarnosti zahtevnejša, zato se tudi na zasebne lastnike apelira, naj delo prepustijo profesionalcem
Ekipe lastne gozdne proizvodnje SiDG in ekipe zunanjih izvajalcev so na vseh območjih takoj po neurjih začele z odstranjevanjem dreves na javnih in gozdnih cestah, prednostno na cestah, ki omogočajo dostop do oddaljenih zaselkov. Prednost ima tudi odstranjevanje dreves, ki ovirajo delo na kmetijskih površinah, kjer trenutno poteka žetev. Dostop v gozd je prvi ukrep, da se lahko oceni obseg sanacije ter predvsem, da lahko pričnemo s samo sanitarno sečnjo. Pri sečnji in spravilu se v SiDG usmerjamo v smrekove sestoje, da v čim večji meri preprečimo namnožitev podlubnikov.
Ključno vlogo pri sanaciji vetrolomov ima zaradi zagotavljanja večje varnosti delavcev strojna sečnja, na terenu pa so tudi vse razpoložljive klasične traktorske ekipe. Da bi pospešili sanacijsko sečnjo, je SiDG na prizadetih območjih nemudoma ustavil vse redne sečnje, na najbolj kritična območja pa bo napotil tudi ekipe iz manj prizadetih poslovnih enot. Največjo oviro za hitro izvedbo sanacije v državnih in zasebnih gozdovih bo zagotovo predstavljalo pomanjkanje izvajalcev sečnje in spravila na trgu.
Poudariti moramo, da letos na žalost beležimo še povečane gradacije podlubnikov in da od začetka leta na nekaterih območjih državnih gozdov poteka tudi sanacijska sečnja snegoloma. V letošnjem letu smo tako dobili že preko 200.000 m3 odločb za izvedbo sanitarne sečnje zaradi podlubnikov in snegoloma. Napoved sanitarne sečnje za letošnje leto je prav tako pesimistična, saj pričakujemo, da bodo gradacije podlubnikov še naprej v porastu, kar pomeni bistveno večji obseg sanitarne sečnje kot v zadnjih letih.
Ker so neurja prizadela tudi gozdove v naši soseščini (Avstrija, Italija in Hrvaška), lahko na drugi strani tako kot po vseh dosedanjih naravnih nesrečah, ki so prizadele gozdove v regiji, pričakujemo nihanja tudi na trgu gozdnih lesnih sortimentov.
V SiDG se zavedamo, da je za sanacijsko sečnjo nujno, da se zaradi preprečevanja gradacij podlubnikov izvaja čim hitreje, toda sočasno od pristojnih inštitucij – tako kot zasebni lastniki gozdov – pričakujemo realne roke za izvedbo sanacije. V času intenzivnih sanitarnih sečenj, ki imajo izredno kratke roke izvedbe, so namreč lastniki gozdov in izvajalci sečnje v veliki časovni stiski ter pod pritiskom, kar pomembno prispeva k večji verjetnosti delovnih nezgod, ki so v gozdarski panogi pogosto zelo težke ali celo smrtne. Dodatno je pri vetrolomih potrebno izpostaviti, da za seboj puščajo izruvana in podrta drevesa, zaradi česar sta sečnja in spravilo poškodovanega drevja tudi za izkušene in ustrezno opremljene delavce izjemno nevarna. Posebno pozornost v sanaciji teh poškodovanih gozdov bomo tako morali posvetiti skrbi za varno izvedbo del.
Besedilo: Slovenski državni gozdovi, d.o.o.
