Mesec je razpravo, ki je sicer potekala za zaprtimi vrati, ocenil kot zelo pozitivno in konstruktivno.
V predstavitvi ključnih ciljev prenove področja je med drugim izpostavil vzpostavitev boljšega nadzora. “Ko smo izvajali nadzore nad izvajalci, smo recimo videli, da nekateri uporabniki sploh niso vedeli, da imajo osebne asistente. Nekdo drug je bil medtem, ko je bil pisan, da je pri uporabniku kot osebni asistent, na morju, in to je bil konec koncev direktor tistega zavoda, ki je bil za to zadolžen. Tako da prva točka je, da bomo vzpostavili nadzor nad izvajanjem tega sistema,” je opisal Mesec.
Drug problem, ki ga vidi v sedanji ureditvi, je eskalacija stroškov. Vsaj v začetku je bilo namreč po njegovih besedah zelo lahko dostopati do sredstev za osebno asistenco, posledično pa so se izdatki za to področje v petih letih z osem milijonov evrov v 2019 dvignili za 25-krat na dvesto milijonov v letošnjem letu.
Kritičen je bil tudi do nekaterih izvajalcev, ki so se začeli obnašati povsem tržno in “intenzivno iščejo stranke, lahko se obnašajo konec koncev tudi kot neke vrste akviziterji”. To bodo preprečili s tem, da bodo “zelo zaostrili kriterije za to, kdo je lahko izvajalec”, je napovedal. Obenem bodo predpisali, da so invalidi člani upravnih organov zavodov oziroma društev, ki izvajajo osebno asistenco.
Izpostavil je tudi pomanjkanje povezovanja komplementarnih storitev. Tako morda nekdo niti ne potrebuje osebnega asistenta osem ur dnevno, pač pa lahko storitev osebne asistence dopolnjuje storitev dnevnega ali večgeneracijskega centra. “Skratka gledamo na to, da bomo vzpostavili sistem, kjer bomo lahko ljudem prišli naproti, da bodo živeli bolj polna življenja, kot jih živijo danes,” je še dejal Mesec.
Opozoril je tudi, da v aktualnem zakonu ni bilo jasne opredelitve, kaj je aktivnost, pri kateri invalidi potrebujejo pomoč, pa tudi, da bodo možnost izvajanja osebne asistence omejili na enega družinskega člana, ostali asistenti pa ne bi bili družinski člani, “ker ta storitev ne sme družbeno deaktivirati cele družine”.
Mesec je danes povedal še, da so na posvet povabili različne organizacije, a so omejili število predstavnikov iz posamezne organizacije. Vabljeni so bili tudi člani gibanja Nediskriminacija, ki so še pred posvetom v sporočilu za medije Mesca pozivali k odstopu, saj jih je zmotilo, da je posvet zaprt za medije. A Mesec je po posvetu dejal, da je bilo v dvorani “slišati vse drugo in v povsem nasprotni smeri, se pravi pač pohvale ministrski ekipi, in nihče niti približno ni nakazoval v smer, da bi mi na tem področju delali karkoli narobe”.
Mesec je medijem pojasnil še, da so se v torek sestali s sindikatom osebne asistence, ki je za 25. maj napovedal stavko, in se “v bistvu dogovorili glede vseh treh točk,” ki motijo sindikat, se bodo pa še sestajali.
Na srečanju z novinarji, ki je sledilo novinarski konferenci, je kot velik izziv omenil pomanjkanje kadrov. O možnih rešitvah zdaj še ne more dajati natančnih izjav, lahko pa je zatrdil, da bodo kader za storitve socialnega skrbstva vsekakor iskali v tujini. Zaenkrat je lahko obljubil, da bodo v tem mandatu postavljeni trdni temelji za sistem osebne asistence, ki jih bodo skupaj z ministrstvom za solidarno prihodnost gradili v prihodnjih dveh letih.
Veliko pričakuje tudi od storitve pomoč na domu, ki po njegovem opažanju ni dovolj razvita. V načrtu je, da bo po novem financirana iz državnega proračuna, medtem ko zdaj pomemben del prispeva posamezna občina.
Izvajalcev za storitve osebne asistence je bilo po podatkih za marec 107, uporabnikov je bilo 4035, osebnih asistentov pa po ocenah 8000. Po oceni je bilo osebnih asistentov, ki izvajajo storitve kot samostojni podjetniki, 1200 oz. 15 odstotkov vseh osebnih asistentov. Opravljenih ur storitev osebne asistence, ki so jih opravili družinski člani, je bilo maja lani po oceni 51,5 odstotka, izhaja iz podatkov ministrstva.
Za izvajanje storitev osebne asistence je bilo januarja namenjenih 15,5 milijona evrov proračunskih sredstev. Povprečen znesek proračunskih sredstev na uporabnika storitev pa je marca znašal 4253 evrov. Po podatkih za marec je bilo pri vseh izvajalcih osebne asistence opravljenih 1,17 milijona ur storitev, pri uporabniku pa mesečno povprečno 291 ur.
Zakon o osebni asistenci, ki ga je v zakonodajni postopek vložila NSi, se je začel uporabljati leta 2019. Njegov namen je invalidom omogočiti večjo vključenost v družbo. Osredotoča se na uporabnike, ki živijo ali bi želeli živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe. Upravičenci so invalidi v starosti od 18 do 65 let, ki pomoč pri opravljanju aktivnosti za samostojno osebno in družinsko življenje, pri vključevanju v okolje, izobraževanje in zaposlitev potrebujejo najmanj 30 ur tedensko.
