V kraju Razbor pustnih mask ni bilo veliko, bolj so v pustnem času prirejali veselice, ki pa so se zaključile na pusta do polnoči. V času pred pustom so organizirali kakšno igro, za otroke pa je bil to čas pustnega veselja. Pred pustni čas pa je bil tudi čas porok.
Pustni četrtek je bil pravo doživetje, predvsem za otroke. Na ta dan so starši pripravili gugalnice, na katerih so se otroci skozi cel dan kar vrstili. Gugalnice so po navadi postavili na skednju ali v izbah. Tradicionalna jed tega dne je bila prekajena kuhana svinjska glava. V kuhinjah je ponekod že zadišalo tudi po sveže pečenih krofih. Prvi pečeni pustni krof je bilo treba pojesti na hruški, da je bila kasneje dobra letina.
Pustni torek je predstavljal veliko veselje tako odraslim, kot otrokom. Zvečer so se ponavadi zbrali na kakšni kmetiji in sodelovali pri raznih igrah. Manjkala pa ni niti dobra domača glasba.
Za pustni torek so poročeni možje od hiše do hiše nosili »klade«. Ta običaj se ohranja še danes, vendar v drugačni obliki.
Poročeni možje so šli od hiše do hiše do samskih in neporočenih, ter jim prinesli »klado«. Včasih so se pripeljali kar s traktorji in jim privlekli cel hlod, dolg tudi do 4 m, vendar je bila to bolj izjema kot pravilo. Praviloma so nosili odrezan kos hloda, ki je bil dolg približno 30-40 cm. Dalo se jim je nekaj pijače in jedače.
Danes pa »klade« nosijo poročeni pari od hiše do hiše, kjer so neporočeni in samski. Prinese se jim kos lesa, ki predstavlja »klado«. Vsak, ki klado dobi, jo plača in iz tega denarja se po približno 14 dneh naredi »gavda«, na kateri ne manjka dobre pijače ter jedače.
Za šalo so včasih rekli, da so »fotrali za jasli«, kajti bili so tako zasedeni z drugimi dejavnostmi, da niso imeli časa krmiti živine.
Besedilo: Kulturno društvo Razbor
