V Mislinjsko dolini ima hmeljarstvo dolgoletno tradicijo, vse bolj pa se prebivalci zavedajo in bojijo škodljivih vplivov te panoge na okolje. Skupina zaskrbljenih občanov je zato lani ustanovila Civilno iniciativo za varovanje okolja in zdravja občanov (CIVOZ). Podpira jih okoli 2000 prebivalcev, zavzemajo pa se med drugim za več omejitev pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in nasprotujejo postavitvi novih hmeljišč.
Svoja stališča, predloge in zahteve so predstavili na tiskovni konferenci. Izpostavili so zahtevo po moratoriju na postavitev novih hmeljišč in spremembi prostorskega načrta, županu MOSG Andreju Času pa so očitali pasivnost pri reševanju nastale situacije. Čeprav se CIVOZ in hmeljarji v nekaterih točkah strinjajo – obe strani podpirata monitoring zraka in tal ob hmeljiščih v času škropljenja – pa ostaja veliko nesoglasij nerešenih. CIVOZ med drugim zahteva takojšen moratorij za postavitev novih hmeljišč in odmik hmeljišč oziroma 300-metrski varnostni pas od stanovanjskih objektov, namestitev folij pred vsakim škropljenjem hmeljišč in nasade hitrorastočega drevja okoli hmeljišč ter napoved škropljenja. Predstavniki hmeljarjev so zagotovili, da postavitve novih hmeljišč ne bo, pri hmeljišču v bližini naselja S8 pa so odmik povečali za 5 metrov. CIVOZ meni, da je to premalo.
Župan zavrača očitke o lastni pasivnosti in ocenjuje zahteve CIVOZ kot nerealne. Z namenom aktivnega reševanja problematike je ustanovil Komisijo za analizo stanja in pripravo predlogov ukrepov na področju urejanja trajnih nasadov hmelja v MOSG. V njej so dr. Mario Lešnik, izr. prof., Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, dr. Jernej Drofenik, Urad RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Tone Sedar, predsednik VS Šmartno, Jože Prosenjak, predsednik VS Podgorje, Boris Raj, predsednik ČS Polje, Andrej Kresnik, predstavnik hmeljarjev in Anton Komat, predstavnik CIVOZ.
Z lastnikom novega hmeljišča v bližini toplarne se je župan že dogovoril o zasaditvi hitrorastočega drevja med cesto in hmeljiščem, splošna uvedba zelenega pasu pa je težavnejša, saj bi zahtevala spremembo prostorskega načrta. Ob tem dodaja, da nihče izmed svetnikov MOSG, ki zdaj delujejo v okviru CIVOZ, ni ugovarjal prostorskemu načrtu pred sprejetjem. Opozarja pa tudi na dodatne težave uvedbe varnostnega zelenega pasu med hmeljišči in naselji: “Pri uvedbi zaščitnih con ali odmikov zaradi vplivov kmetijstva pa se, če želimo enakopravno obravnavati vse občanke in občane ter deležnike, ki s svojo dejavnostjo vplivajo na okolje, pojavi tudi vprašanje, zakaj do zaščitnih pasov recimo niso upravičeni prebivalci ob cestah (hrup, plini in delci PM10), ob tovarnah in še kje? Že pred časom sem namreč izdal sklep o naročilu nadzora in meritve onesnaževalcev (vključno z delci PM10). Meritve so namreč pokazale, da so bile kar v treh merjenjih dovoljene vrednosti presežene. Zaskrbljujoče? Da, a to očitno skrbi samo mene, novih okoljskih aktivistov pa, kot kaže, žal ne kaj preveč, zaradi česar upravičeno dvomim v zgolj ekološko motivacijo njihovih aktivnosti.”
Kljub zapletenosti situacije je župan naročil analizo možnih sprememb prostorskega načrta, ki bi vključevale zaščitna območja, zajele pa bi tudi ostale pogojno sporne točke. Postopek bo dolgotrajen, zato v MOSG pozivajo javnost k razumevanju.
