Več članic EU, med njimi Slovenija, je na pobudo Poljske Evropski komisiji že poleti poslalo pismo, v katerem so opozorile na problem presežkov cepiva proti covidu-19 in potrebo po boljšem upravljanju z javnimi sredstvi.
Sredi oktobra je deset članic, med njimi Slovenija, znova pisalo komisiji, pri čemer so opozorile, da prelaganje dobav in daljši roki uporabe ne rešujejo problema, ampak zgolj prelagajo neizogibno, tj. uničenje cepiv. Zdravstveni ministri so v pismu, ki ga je pridobila STA, pozvali k takojšnjemu ukrepanju, da bi zmanjšali finančne izgube, ki jih prinaša uničevanje cepiv, ter k dopolnitvi pogodb o nakupu cepiv.
Komisarka za zdravje Stela Kiriakides je po informacijah STA v odgovoru poudarila, da so dosedanji pogovori s proizvajalci obrodili sadove, in zagotovila, da jih bodo nadaljevali, da bi našli rešitve za preostala odprta vprašanja. S potekom pogovorov jih bo seznanila na zasedanju zdravstvenih ministrov čez en mesec.
Na to pobudo je na ponedeljkovem srečanju komisarko opozoril tudi slovenski minister za zdravje. Kot je povedal danes v izjavi po koncu dvodnevnega obiska, je podjetje Pfizer v pogovorih z EU ponudilo, da bi cepivo skladiščili v Nemčiji, po potrebi pa bi lahko dobavo tudi odložili.
“Dogovora med Evropsko unijo in Pfizerjem še ni, še vedno se intenzivno dela na tem oziroma pogovarja,” je pojasnil. Po njegovih besedah bo še nekaj časa trajalo, da bi dosegli dogovor.
Glede presežkov cepiva proti covidu v Sloveniji je težava predvsem leto 2023. Cepiva bo sicer manj, če bo dobava zamaknjena, obenem pa bo Slovenija verjetno sprejela možnost, da bi podjetje Pfizer, ki je cepivo razvilo skupaj z nemškim podjetjem BioNTech, to skladiščilo v Nemčiji.
Slovenija bo kljub vsemu nekaj cepiva morala tudi uničiti, saj nima dovolj prostora. Koliko odmerkov bodo uničili, še ni znano, je dejal minister.
Z dobavitelji se po besedah Bešiča Loredana pogovarjajo tudi o tem, da bi namesto prvotnih različic cepiva dobavili cepiva, prilagojena novim različicam novega koronavirusa. Vendar pa je naročilo osnovnih cepiv bistveno večje od naročila novejših, je dejal.
Glede tega, da bi cepiva darovali drugim državam in tako zmanjšali svoje zaloge, pa je povedal, da donacije niso možne, saj druge države ne podajajo več zahtevkov zanj.
Ena od osrednjih tem pogovora med komisarko Kiriakides in ministrom je bila sicer digitalizacija zdravstva, o čemer je govoril tudi z evropsko komisarko za kohezijo Eliso Ferreira.
Kot je povedal Bešič Loredan, Slovenija podpira vzpostavitev evropske zbirke zdravstvenih podatkov. Zbirko bi glede na maja predstavljeni predlog Bruslja sestavljala dva stebra, eden bi bil namenjen državljanom za dostop do podatkov, drugi pa raziskovalcem in oblikovalcem javnih politik. V t. i. evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru pilotno že sodeluje nekaj članic EU.
“V naši državi imamo težave s stopnjo digitalizacije in s tem, kaj bi bilo treba narediti, da postanemo del tega. Ampak v Sloveniji je digitalizacija zdravstva na prvem mestu in takoj ko bo tehnično možno, bomo seveda v ta prostor tudi vstopili,” je pojasnil.
V Bruslju je tako predstavil potek priprave projekta digitalizacije slovenskega zdravstva, ki ga financira EU in ga bodo predvidoma javnosti predstavili januarja.
Bešič Loredan se je med dvodnevnim obiskom v Bruslju sestal še z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem. Govorila sta o pomoči Ukrajini, pri čemer sta poudarila pomen evropske solidarnosti. Minister se je prav tako srečal s slovenskimi evroposlanci.
