Takšne ukrepe bi morali po mnenju županov uvesti tudi za občinska komunalna podjetja. Po mnenju mestnih občin je namreč nujna tudi posebna obravnava komunalnih podjetij, ki izvajajo gospodarske javne službe velikega pomena, kot so zagotavljanje pitne vode ali odvoz odpadkov. Župani predlagajo, da se za te uredi status zaščitenih odjemalcev, predvsem pa, da se jih vključi v režim omejenih najvišjih cen plina in elektrike.
Sicer pa preučujejo različne interventne ukrepe za zmanjševanje porabe energije. Župani so se dogovorili, da bodo mestne občine, podobno kot pri soočanju z epidemijo covida-19, tudi pri sprejemanju ukrepov glede energetske krize, ki bi vplivali na občane, delovale usklajeno, so zapisali v sporočilu za javnost ZMOS.
Glede povprečnin so si bili župani enotni, da bi od vlade predlagana povprečnina za leti 2023 in 2024 v višini 667 evrov pomenila izjemno podfinanciranost vseh občin, predvsem pa mestnih občin. Te imajo namreč, kot so zapisali pri ZMOS, višje stroške in večji delež javnih uslužbencev.
Stopnja pokritosti stroškov, ki jih prinašajo z zakonom določene naloge, s povprečnino za mestne občine znaša zgolj 70 odstotkov, medtem ko je pri manjših občinah blizu 100 odstotkov, so izračunali pri ZMOS. Dodali so, da to pomeni, da mestne občine vsako leto namenijo med 100 in 140 milijonov evrov sredstev iz drugih virov, ki bi morali biti namenjeni razvojnim nalogam, za pokrivanje stroškov z zakonom določenih nalog.
Po mnenju skupščine ZMOS je nujno, da povprečnina za leto 2023 upošteva inflacijo, dvig stroškov dela zaradi dogovora vlade in sindikatov javnega sektorja ter tudi višje stroške, ki so nastali že v letu 2022 in niso bili pokriti s povprečnino. Znašati bi morala najmanj 735,74 evra, menijo v ZMOS.
Takšen je bil tudi skupni predlog vseh treh reprezentativnih združenj občin, ki so ga v obliki amandmaja k predlogu zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 poslala v DZ. “O tem, kako pereča je problematika, priča tudi že preko 110 pisem podpore občin in mestnih občin temu amandmaju,” so izpostavili v ZMOS in dodali, da je do sprejetja amandmaja še vedno možna sklenitev dogovora med vlado in reprezentativnimi združenji občin o višini povprečnine.
ZMOS zato pričakuje, da vlada o tem ponovno premisli in da “vzpostavi partnerski odnos sodelovanja med državno in lokalno ravnijo oblasti”. Obenem ZMOS poziva poslance, da upoštevajo s strani občin predlagano višino povprečnine, ki bi po njihovem še zagotovila normalno delovanje lokalne samouprave.
