Na volilnem kongresu na Ptuju se bo po pričakovanjih zbralo približno 450 delegatov, zbrane pa bodo ob predsednici stranke uvodoma nagovorili še evropski poslanec ter skupni predsedniški kandidat SD in Gibanja Svobode Milan Brglez, italijanska senatorka slovenskega rodu Tatjana Rojc in ptujska županja iz vrst SD Nuška Gajšek.
Na kongres sta vabljena tudi prvaka koalicijskih partneric, predsednik Gibanja Svoboda in premier Robert Golob ter koordinator Levice Luka Mesec, pričakovati je tudi pozdravne nagovore iz tujine.
V SD pred kongresom poudarjajo, da se nanj podajajo kot “pomemben steber nove vlade, v katero smo vstopili, da bi utrdili demokracijo, vladavino prava in človekovih pravic, zavarovali neodvisnost medijev in ponovno obudili socialni dialog”.
Po parlamentarnih volitvah v stranki razočaranje, pred lokalnimi in predsedniškimi strnitev vrst
Volilni kongres v skladu s statutom organizirajo pol leta po državnozborskih volitvah, ki so Socialnim demokratom prinesle sedem poslanskih mest. V stranki, ki se je v volilni boj podala s precej višjimi ambicijami, so se tako po volitvah kresala mnenja o doseženem rezultatu, v delu članstva je vladalo precejšnje razočaranje in nezadovoljstvo.
V stranki so zatem opravili poglobljeno analizo in kljub višjim pričakovanjem ugotovili, da se da z dobrim delom v vladi in vodenjem štirih resorjev pridobiti zaupanje, ki je bilo deloma izgubljeno, je pred kongresom za STA dejal glavni tajnik stranke Dejan Levanič.
V SD so tako, kot kaže, z vstopom v Golobovo vlado strnili vrste. Pred lokalnimi in predsedniškimi volitvami pa je stranka po Levaničevi oceni dobila tudi nov zagon.
Fajonova: SD pomembna sila družbenih sprememb, znamo in sposobni smo delati bolje
Edina kandidatka za nadaljnje vodenje stranke je tako aktualna predsednica Fajon. O kandidaturi je sicer resno razmišljal tudi vodja poslancev Jani Prednik, ki je Fajonovo izzval že na zadnjem volilnem kongresu, a se je odločil, da soglasja h kandidaturi ne poda, saj da je enotnost tisto, kar SD potrebuje, da ponovno postane vodilna politična sila.
Fajonova, ki je vodenje stranke prevzela pred dvema letoma, pa je za STA pred kongresom ocenila, da so Socialni demokrati “pomembna sila družbenih sprememb in postajamo vse močnejši“. Priznava, da je bil rezultat na volitvah vsaj deloma razočaranje, a poudarja, da je bil vsak glas za stranko težko prigaran. Po njenih besedah so tudi v vlado vstopili z jasnimi ambicijami, z dobrim delom ministrske in poslanske ekipe pa je stranka “zadihala”.
Med ključnimi koraki za krepitev stranke med drugim navaja organizacijske spremembe v smeri modernizacije in krepitev moči terenske mreže. “Ambicij ne skrivam, želim si bistveno boljše delovanje, znamo in vemo, da smo sposobni delati bolje,” je prepričana.
Medtem pa se bolj pester boj obeta za mesti dveh podpredsednic in dveh podpredsednikov, kandidati zanje so poslanka in podpredsednica DZ Meira Hot, pravosodna ministrica in aktualna podpredsednica stranke Dominika Švarc Pipan, generalna sekretarka ženskega foruma Mija Javornik, Zdravka Vasiljević Rudonić, evropski poslanec in aktualni podpredsednik SD Matjaž Nemec, poslanec Damijan Zrim, župan Ajdovščine Tadej Beočanin in nekdanji poslanec Franc Trček.
Kandidaturo za posamezne funkcije lahko sicer kandidati vložijo še na samem kongresu stranke, če jih pri tem podpre tretjina delegatov. Za mesto podpredsednika se tako načrtuje potegovati minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek, kot je slišati v stranki, o tem razmišlja tudi Prednik.
Zagotovo pa bo do menjave prišlo na mestu glavnega tajnika stranke. Levanič namreč za to funkcijo ne bo več kandidiral, za njegov stolček se bosta pomerila tajnik ljubljanskega mestnega odbora Klemen Žibert in kranjski podžupan Janez Černe.
Delegati bodo v soboto volili tudi člane predsedstva SD, predsednico oz. predsednika in člane nadzornega odbora.
Na dnevnem redu tudi statutarne spremembe in pogovor o prihodnosti stranke
Razprava na kongresu bo tekla tudi o prihodnosti stranke. “V nekem trenutku stranki ni uspelo prepričati mase ljudi, da bi stopila za njo in to je tisto, o čemer mora stranka najbolj razmisliti, da si ustvari trdno jedro volivk in volivcev, ki ji bodo zaupali in stali za njo tudi v časih, ko ne bo imela najboljših rezultatov”, ob tem pojasnjuje Levanič.
Ocenjuje pa, da se vodstvo zaveda, da je treba strniti vrste in stranko v bodoče jasno umestiti v slovenski politični prostor. Glede na zadnje javnomnenjske ankete SD sicer podpira med dobrih pet in slabih sedem odstotkov vprašanih.
Pred delegati bo v soboto tudi predlog statutarnih sprememb, po katerem bi bil volilni kongres stranke vsaka štiri leta oz. najpozneje leto dni po državnozborskih volitvah, in ne že po pol leta, kot velja zdaj. Spremembe se nanašajo tudi na natančen zapis imena in znaka stranke, ter kandidate stranke za državnozborske in evropske volitve, ki bi lahko bili v primeru oblikovanju skupne kandidatne liste tudi člani drugih strank, in ne le člani SD, kot velja zdaj.
Piše Lara Draškovič
