Search
Close this search box.

Vizija Koroške je leta 2030 biti prodorna, ustvarjalna, povezana in pristna

Svet koroške regije in razvojni svet regije sta danes potrdila razvojni program za Koroško za obdobje 2021-2027. Razvojna vizija regije je, da bo ta leta 2030 prodorna, ustvarjalna, povezana in pristna, osrednji strateški cilj regije pa je zmanjšati razvojni zaostanek za bolj razvitimi regijami v Sloveniji in se približati evropskemu povprečju.

Koroška se je s potrditvijo več kot 80 strani dolgega razvojnega programa pridružila ostalim slovenskim regijam, ki v teh dneh zaključujejo več let trajajoči proces oblikovanja razvojnega programa za novo finančno obdobje 2021-2027.

V današnji razpravi v dvorcu Bukovje so nekateri koroški župani kot zaskrbljujoče izpostavili demografske podatke, ki kažejo na zmanjševanje števila prebivalcev regije. V začetku lanskega leta je v regiji, ki zajema 12 občin, živelo 3,4 odstotka vseh prebivalcev Slovenije oz. skupno nekaj več kot 70.600 prebivalcev, kar je 1,9 odstotka manj kot leta 2013. Tako je eden od razvojnih ciljev regije, ki je zapisan tudi v novem programu, zaustaviti trend zmanjševanja števila prebivalcev in odseljevanja mladih iz regije.

Sicer pa se cilji dotikajo vseh področij življenja in dela prebivalcev regije, prioritete regije pa so postati bolj konkurenčna in podjetna, bolj zelena, bolj dostopna in trajnostno mobilna, bolj sposobna, privlačna in vključujoča, prioriteta je tudi trajnostni razvoj mest in podeželja. Okvirna ocena projektov, ki so zajeti v programu, je trenutno dobrih 566 milijonov evrov.

V nabor projektov so po besedah direktorice Regionalne razvojne agencije za Koroško (RRA Koroška) Karmen Sonjak vključene tri kategorije projektov. Gre za projekte v vrednosti okoli 145 milijonov evrov, ki so že domala pripravljeni na izvedbo, ostali projekti pa so v drugih pripravljalnih fazah, nekateri šele kot ideje. “Mi smo zdaj upoštevali vse, ker je to program za več let in se z leti spreminja,” je povedala Sonjakova.

Glede projektov iz dogovora za razvoj regije za minulo finančno obdobje 2014-2020 pa je danes Primož Vodovnik iz RRA Koroška povedal, da je večina še v izvajanju. Od skupno 21 projektov, kolikor jih je ostalo po združitvi projektov vlaganj v kolesarske povezave, so vsi projekti pridobili odločitve o podpori, razen projekta izgradnje sekundarnih vodov za odvajanje odpadnih voda v občini Vuzenica.

Trenutno je od 21 projektov v izvajanju 14 projektov, šest pa jih je bilo konec lanskega leta že zaključenih. Skupna vrednost projektov, ki so dobili odločitve o podpori s strani evropskih in državnih sredstev, je 25,6 milijona evrov.

Po potrditvi razvojnega programa na obeh svetih regije je svet koroške regije, ki ga sestavljajo župani, danes obravnaval še nekatere druge teme. Z večino glasov je podprl prošnjo razvojne ambulante, ki deluje v okviru slovenjgraške bolnišnice in je dobila nove prostore, za donacijo sredstev za nakup dodatne opreme in terapevtskih materialov, o čemer se bo sicer odločala vsaka občina sama.

Svet regije je sprejel tudi sklep, da se na pristojne institucije pošlje dopis o vrnitvi nekaterih institucij, kot so policijska uprava in nekateri inšpektorati, nazaj v regijo. To bo tudi ena od zadev, s katero se bo v prihodnjem enoletnem vodenju ukvarjal župan Občine Mežica Dušan Krebel, ki je danes od županje Dravograda Marijane Cigala prevzel enoletno vodenje županov v okviru sveta koroške regije.

Dogodki

Svet koroške regije in razvojni svet regije sta danes potrdila razvojni program za Koroško za obdobje 2021-2027. Razvojna vizija regije je, da bo ta leta 2030 prodorna, ustvarjalna, povezana in pristna, osrednji strateški cilj regije pa je zmanjšati razvojni zaostanek za bolj razvitimi regijami v Sloveniji in se približati evropskemu povprečju.