“Čeprav s pomanjkanjem vode za zdaj še nimamo večjih težav, velja biti previden in s pitno vodo ravnati odgovorno, predvsem kar zadeva zalivanje vrtov in zelenic, pranje avtomobilov, polnjenje bazenov in podobno,” je v četrtek prek družbenega omrežja Twitter opozorila Agencija RS za okolje (Arso).
Razmere se sicer po državi razlikujejo. Medtem ko se v zahodnem delu Slovenije kaže pomanjkanje padavin, pa v vzhodnem delu takšnega pomanjkanja ni zaradi pogostih neurij, tudi s točo. Tako imamo v zadnjem 30-dnevnem obdobju glede na dolgoletno povprečje v večjem delu vzhodne Slovenije normalne do deževne razmere, na zahodu pa suhe do zelo suhe padavinske razmere. Kazalnik padavin se v zahodni Sloveniji giblje od 30 do 70 odstotkov, v vzhodni pa od 80 do 180 odstotkov.
Tako je izrazita kmetijska suša in suša površinskih voda, ponekod pa tudi podzemnih voda, prisotna v večjem delu zahodne polovice države in v Spodnjem Posavju, medtem ko je namočenost na jugovzhodu države ter na Koroškem in v Prekmurju povprečna ali nadpovprečna, kažejo zadnji podatki Sušomera, ki ga Arso objavlja vsak četrtek.
Trenutne razmere sicer za stroko niso presenečenje. Kot je za STA dejala agrometeorologinja Andreja Sušnik z Arsa, že več let opozarjajo, da se narava suše tudi v alpskem prostoru spreminja. Prisoten je večmesečni primanjkljaj padavin in s sušo se soočamo domala v vseh letnih časih.
“Vse te anomalije se kažejo tudi v tem, da se temperatura dviguje in tudi vročinski valovi se nam bodo očitno pojavljali že v spomladanskem času,” je ocenila Sušnikova in opozorila, da poletni čas, ko so pritiski na vodne vire še večji, šele prihaja, dogajanje pa sicer vpliva na različne ekosisteme.
Na Arsu so tako v četrtek izpostavili, da so se reke v zadnjem tednu ogrele za stopinjo ali dve. V četrtek sredi dneva sta bili najtoplejši, s temperaturo nad 25 stopinj Celzija, Vipava in Sava v spodnjem toku. “Kljub temu da so visoke temperature rek in jezer ugodne za kopalce, pa imajo zelo negativen vpliv na vodne organizme,” so ob tem opozorili na Arsu.
Ob dolgotrajni visoki temperaturi zraka se najbolj segrejejo manjše in manj vodnate, pa tudi večje reke v spodnjem toku, kot so Vipava, Krka, Savinja in Sava, kjer lahko temperatura čez dan preseže 25 stopinj, v počasnejših delih rek in manjših jezerih pa tudi 28 stopinj. Takrat v vodi začne primanjkovati kisika, zato je treba ponekod, kjer je to mogoče, z umetnim prezračevanjem bogatiti vodo s kisikom, da bi s tem zagotovili obstoj ribjega življa, svetuje Arso.
Pri Rižanskem vodovodu opozarjajo, da na izviru Rižane ni več vode, tako da za pripravo pitne vode črpajo podtalnico in pozivajo k njeni varčni rabi. Prve prepovedi glede porabe so že uvedli v Vipavski dolini in v kanalski občini. Podobne razmere so bile tudi leta 2012.
