Podgoršek se je na položaj ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zavihtel v kvoti DeSUS, pred ministrskim položajem pa je v času ministrovanja Pivčeve opravljal funkcijo državnega sekretarja. Po izstopu DeSUS iz koalicije ob koncu leta 2020 se je odločil, da z ministrskega mesta ne bo odstopil, zato mu je članstvo v DeSUS prenehalo. Podgoršek se je približal NSi, na nedeljskih državnozborskih volitvah bo na listi te stranke tudi kandidiral.
Njegov približno poldrugo leto dolg mandat na čelu kmetijskega ministrstva je najbolj zaznamovala priprava strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027, o katerem letos potekajo pogajanja z Evropsko komisijo. Slovenija je v strateškem načrtu namenila dodatna sredstva za kmetijstvo v obdobju 2023-2027, skupno poleg obveznih 230 milijonov za drugi steber še dodatnih 310 milijonov evrov nacionalnih sredstev. Prvič od vstopa Slovenije v EU bo država kmetijstvu namenila več denarja od minimuma, ki ga zahteva EU, kar so pohvalili tudi predstavniki kmetijskih organizacij.
Resor je vodil v času slovenskega predsedovanja svetu EU v drugi polovici lanskega leta in ocenil, da je Slovenija večino zastavljenih ciljev v okviru predsedovanja uresničila. Takrat je EU med drugim zaključila oblikovanje prihodnje skupne kmetijske politike.
Kmetijsko-živilski sektor se je v času njegovega ministrovanja soočal s številnimi pretresi. Izpostaviti velja podražitve kmetijske pridelave in predelave ter podražitve hrane na eni strani in nekatere anomalije na trgu, denimo akcijske cene za goveje meso z oznako Izbrana kakovost na drugi strani, kar je Podgoršek označil za podcenjevanje sheme in napačno sporočilo potrošnikom.
Že v času epidemije covida-19, še bolj pa od izbruha vojne v Ukrajini je v ospredju sektorja predvsem skrb za prehransko varnost. Podgoršek je sicer ves čas miril, da v Sloveniji pomanjkanja hrane ni, dovolj je tudi surovin, je pa v teh razmerah pozval k vzpostavljanju stabilnih odnosov v verigi preskrbe s hrano in izpostavil nujnost ukrepov za večjo samooskrbo.
Na Podgorška po strokovni plati očitki niso leteli, ga je pa tik pred iztekom mandata doletela afera s plačilom nastanitve v Bohinju, zaradi katere je odstopil. Po poročanju medijev Podgoršek po januarskem dopustovanju v hotelu Bohinj ob odhodu ni poravnal računa v višini 800 evrov; račun je poravnala kmetijska družba KŽK, s katero je kmetijsko ministrstvo že več kot dve leti v sodnem sporu zaradi najetih kmetijskih zemljišč v lasti države. KŽK je bila do nedavnega v lasti kriptomilijonarja Damiana Merlaka, ki je tudi lastnik hotela Bohinj.
Podgoršek je prepričan, da gre za vnaprej zrežiran proces zoper njega in njegovo družino: “Očitno se nekateri zelo trudijo z izdajanjem in popravljanjem množice računov, da bi me očrnili.” Poskus izsiljevanja je prijavil kriminalistični policiji, ki ji je predal vso dokumentacijo, tudi omenjene račune.
Podgoršek (rojen marca 1974, doktoriral s področja agrarne ekonomike) je sicer poklicno pot začel v gospodarstvu in nadaljeval na zavodu Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma (nekdaj Kmetijska šola Grm). Marca 2015 je postal prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, septembra 2018 pa je nastopil funkcijo državnega sekretarja na kmetijskem ministrstvu. Pred nastopom funkcije državnega sekretarja je sicer kot prvi dekan s polnimi pooblastili vodil Visoko šolo za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, pri ustanovitvi katere je sodeloval.
