Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je pred dnevi pozvala, da bi bilo treba ob ugodnem okrevanju gospodarstva in napovedani inflaciji ter prenizko določenem znesku minimalnih življenjskih stroškov januarja prihodnje leto minimalno plačo zvišati z letošnjih 1024,24 evra na 1133,35 evra bruto.
To je razburilo delodajalce. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je za STA opozoril, da “gospodarske napovedi niso tako sijajne, da bi lahko na njihovi podlagi licitirali z višino minimalne plače”. Ponovil je, da zadnja novela zakona o minimalni plači, ki je močno zvišala to plačo, ni bila usklajena. Razlika med plačami v zasebnem in javnem sektorju je velika kot še nikoli, zviševanje minimalne plače pa jo še poglablja, je dodal.
Smole je povedal še, da so Ciglerja Kralja že pozvali, da se znesek minimalne plače za leto 2022 določi čim prej, ne šele januarja, saj podjetja, za katere je strošek dela izjemno pomemben dejavnik, zdaj pripravljajo načrte za prihodnje leto.
Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček je dejal, da se je minimalna plača letos zvišala za 8,9 odstotka, četudi so bile cene decembra lani medletno nižje za 1,1 odstotka.
Skladno s tem za leto 2022 in prihajajoča leta pričakuje, da se bo minimalna plača usklajevala z rastjo cen življenjskih potrebščin. “Gospodarstvo zaradi izzivov epidemije višjega usklajevanja ne bo preneslo, saj se sooča z rekordno rastjo drugih stroškov, cen surovin in energentov,” je zatrdil.
Uskladitev najmanj z inflacijo
“Minimalna plača je na eni strani zelo pomemben instrument ravnovesja na trgu dela, na drugi strani pa se ponekod dojema tudi kot instrument socialne politike. Sam menim, da je pomembna predvsem njena funkcija poštenega plačila za pošteno delo,” se je na spor na poizvedovanje STA odzval minister za delo.
Predstavniki delojemalcev in gospodarstva že ob zadnjem usklajevanju niso našli skupnega jezika, zato je na koncu sam prevzel odgovornost in določil zvišanje, je spomnil. V tej luči je napovedal, da se bo proti koncu letošnjega leta pogovoril z obema partnerjema.
V Sloveniji se pri določitvi višine minimalne plače sicer upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarsko rast. Od letos se za njen izračun uporablja nova formula, po kateri je omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.
Znesek minimalne plače določi minister za delo po posvetu s socialnimi partnerji in ga objavi najpozneje do 31. januarja tekočega leta.
Po podatkih Eurostata ima med državami EU, ki imajo uzakonjeno minimalno plačo, višji bruto znesek te plače kot Slovenija sedem držav. Daleč najvišja je minimalna plača v Luksemburgu, kjer znaša 2201,93 evra bruto. Več kot 1700 evrov bruto prejmejo še zaposleni z minimalno plačo na Irskem in Nizozemskem. S 332,34 evra bruto je medtem minimalna plača najnižja v Bolgariji, pri manj kot 500 evrov bruto pa je postavljena še v Romuniji in na Madžarskem. So pa plače po državah različno obremenjene z davki.
Med državami so sicer velike razlike tako glede definicije, za koga velja minimalna plača (za vse zaposlene, za starejše od 18 let, za določene sektorje, poklice ipd.), kot tudi, za kateri delovni čas jim pripada, kolikokrat na leto se izplačuje, ali je nižja za določene kategorije zaposlenih …
V šestih državah brez uzakonjene minimalne plače
Avstrija, Ciper, Danska, Finska, Švedska in Italija pa minimalne plače nimajo uzakonjene, saj tam sindikati in delodajalci najnižja plačila za delo dorečejo v kolektivnih pogajanjih.
Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) v zadnjem letnem poročilu o minimalnih plačah navaja, da je bilo v januarju letos v Avstriji povprečje desetih najslabše plačanih delovnih mest 1886 evrov bruto (povprečje treh najslabše plačanih delovnih mest pa 1733 evrov bruto), na Danskem 2814 oz. 2499 evrov, na Finskem 1783 oz. 1586 evrov, na Švedskem 2161 oz. 1975 evrov, v Italiji pa le 1350 oz. 891 evrov bruto.
V Avstriji so za plače pod dogovorjeno minimalno stopnjo določene visoke denarne kazni, delavci pa lahko na sodišču zahtevajo izplačilo razlike. Tudi v skandinavskih državah sistem kolektivnega dogovarjanja na tem področju slovi kot zelo urejen, v Italiji pa se zunanji minister in vodja Gibanja petih zvezd Luigi Di Maio že nekaj časa zavzema za uzakonitev minimalne urne postavke.
Evropska komisija je sicer pred letom dni podala predlog direktive o minimalni plači, katerega cilj je bil zbližati ravni minimalne plače po uniji in zagotoviti trden sistem spremljanja ravnanja članic, pozneje pa sta svoj predlog podala še Evropski parlament in svet, ki želita zagotoviti, da bodo delavci v EU zaščiteni z ustreznimi minimalnimi plačami, ki jim bodo omogočale dostojno življenje ne glede na to, kje delajo. Kot pravi Cigler Kralj, je usklajevanje te zakonodaje zelo trd oreh.
Pripravila Marjetka Nared
