V ukrep, kot ga je z junijem lani uzakonil tretji protikoronski zakon in je bil na voljo do konca junija letos, je bilo po informacijah, ki jih je STA posredoval Zavod RS za zaposlovanje, vključenih 10.409 podjetij oziroma 52.292 zaposlenih. Po shemi je bilo največ povpraševanja februarja, ko so delodajalci na skrajšani delovnik poslali 17.718 delavcev, v povprečju pa je bilo letos na ukrep prijavljenih 16.500 zaposlenih.
Največ podjetij je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa do konca junija koristilo v trgovini in vzdrževanju oz. popravilu motornih vozil (2397), gostinstvu (1671), predelovalnih dejavnostih (1531) ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (1336).
Za prenovljen ukrep, ki je po zadnjem interventnem zakonu na voljo od julija letos in bi se lahko s koncem tega meseca iztekel, je medtem zavod do 28. septembra prejel 3625 vlog delodajalcev za 9079 zaposlenih. Končnih podatkov še ni, prav tako ne informacij, kakšno je stanje po panogah.
Za prvo različico sheme je bilo zagotovljenih 79,66 milijona evrov iz Evropskega socialnega sklada, izplačanih pa zaenkrat 72,96 milijona evrov. Za drugo različico je medtem vlada namenila 20 milijonov evrov iz državnega proračuna, a izplačila še niso bila izvedena.
Številke kažejo, da je subvencionirani skrajšani delovni čas gospodarstvu pomagal prevetriti krizo, ki jo je povzročil novi koronavirus, zato v nekaterih dejavnostih, kjer se še vedno soočajo z velikimi izzivi, denimo turizmu in gostinstvu, zdaj pozivajo k podaljšanju te pomoči.
V Turistično gostinski zbornici Slovenije (TGZS) so za STA opozorili, da poslovanje v panogi otežujejo pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani), odsotnost skupinskih turističnih aranžmajev, minimalni obseg letalskega prometa in tako naprej. Kot je za STA opozoril direktor zbornice Fedja Pobegajlo, pa njihovi argumenti tudi v zadnjih treh mesecih niso zalegli, saj turistična podjetja že od julija, odkar je ukrep prenovljen, do njega nimajo več dostopa, ker njihovo poslovanje po tolmačenju ministrstva za delo ni omejeno.
Na enake težave opozarjajo v sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer ugotavljajo, da je večini gostincev promet od začetka preverjanja pogoja PCT upadel od 30 do 50 odstotkov in da jih kar 38 odstotkov razmišlja o odpuščanju zaposlenih, če jim država ne bo še naprej pomagala s subvencioniranjem skrajšanega delovnega časa ali čakanja na delo.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pa so za STA povedali, da je shema subvencioniranega skrajšanega delovnega časa še vedno relevantna pri večjih delodajalcih, ki se soočajo z zamudami pri dobavah. Ker pa potreba po ukrepu upada, večjih pomislekov ob njegovem morebitnem izteku niso izrazili.
Anketna brezposelnost bi lahko porasla za do 0,2 odstotne točke
Ukinitev ukrepa bi lahko nekoliko povečala brezposelnost, ki je zdaj z manj kot 70.000 registriranimi brezposelnimi na najnižji ravni po septembru 2019, a na ministrstvu za delo in na zavodu večjih pretresov ne pričakujejo.
V GZS so vpliv ocenili znotraj anketne brezposelnosti, ki naj bi porasla za 0,1 do 0,2 odstotne točke, v TGSZ in OZS pa pričakujejo povečanje brezposelnosti v turizmu in gostinstvu. “Zaključena sta tudi ukrepa subvencioniranja čakanja na delo in sofinanciranja fiksnih stroškov, turistični boni pa ne rešujejo vseh segmentov turizma,” je opozoril Pobegajlo.
Ukrep subvencioniranega skrajšanega delovnega časa je z junijem lani prinesel tretji protikoronski zakon. Osrednji pogoj za delodajalce je predvidel, da vsaj desetini zaposlenih ne morejo zagotavljati 90 odstotkov dela, za delavce pa, da opravijo vsaj polovičen delovnik.
Delodajalci so za izplačilo 80-odstotnega nadomestila plače delavcu za čas, ko ni delal, sprva prejeli državne subvencije v fiksnem znesku. Mesečna subvencija za 20 ur tedensko je znašala 448 evrov, za 15 ur tedensko 336 evrov, za 10 ur tedensko 224 evrov in za pet ur tedensko 112 evrov.
Vlada je nato v zadnjem interventnem zakonu ukrep subvencioniranega skrajšanja delovnega časa s 1. julijem letos prenovila. V skladu z njim je delodajalec, ki delavcu odredi skrajšan delovni čas, upravičen do delnega povračila v višini 80 odstotkov nadomestila plače, in ne več do fiksne subvencije. Povračilo je omejeno s polovico povprečne mesečne plače za leto 2020.
Poleg tega je ta interventni zakon zaostril pogoje za upravičence do ukrepa. Med drugim je dodal pogoj, po katerem je subvencioniranje delodajalcu dostopno le, če mu je z vladnim predpisom omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti.
Dopustno mejo deleža prihodkov delodajalca iz javnih virov v preteklem letu je zvišal s 50 na 70 odstotkov, določil pa tudi, da je mogoče pravico uveljavljati šele po poteku treh mesecev od dneva zaposlitve delavca, medtem ko je bilo prej to mogoče že takoj ob njegovi zaposlitvi.
Vlada lahko glede na zakon ukrep subvencioniranega skrajšanega delovnika podaljša še do konca decembra.
Pripravila: Marjetka Nared
