Od svetovnega prvenstva 2014 se vleče neprekinjen niz slovenskih uvrstitev na zmagovalni oder na svetovnih prvenstvih v težavnosti, in sicer s srebrom Mine Markovič 2014, zlatom Garnbretove in bronom Markovičeve 2016, srebrom Markovičeve 2018, zlatom Garnbretove in srebrom Kramplove 2019 ter s srebrom Potočarja na letošnjem SP v Moskvi.
Od prvega svetovnega prvenstva v športnem plezanju leta 1991 najprej je Slovenija v treh desetletjih zbrala že deset kolajn v težavnosti, štiri v balvanih, tri v kombinaciji in dve v (olimpijski) kombinaciji kot samostojni disciplini, ki je doživela olimpijsko premiero in hkrati olimpijski finale letos avgusta na olimpijskih igrah v Tokiu.
Prvo kolajno, in to zlato v težavnosti, je osvojila Martina Čufar pred 20 leti v Winterthuru. Nato pa so sledili uspehi Maje Vidmar, Mine Markovič, Kruderja, Vezonika, Mie Krampl, Garnbretove in zdaj še Potočarja.
Balvani so na sporedu SP od leta 2001. Obe slovenski kolajni na SP v moški konkurenci pred letošnjo Moskvo sta bili v balvanskem plezanju. Kruder je leta 2014 osvojil srebro, Vezonik leta 2018 bron. Garnbretova pa je osvojila obe balvanski kolajni, in to zlati, v ženski konkurenci.
Kombinacijo so kot samostojno disciplino na SP izpeljali zgolj dvakrat, in sicer v letih 2018 v Innsbrucku in 2019 v Hachiojiju, kot plezalski mnogoboj.
Oba kombinacijska naslova v tem mnogoboju je osvojila Garnbretova, ki je letos v kombinaciji osvojila tudi olimpijski naslov, prvega v zgodovini.
Markovičeva je pred letoma 2018 in 2019 trikrat osvojila tretje mesto v kombinaciji. A ni šlo za samostojno disciplino, v kateri bi plezalci samostojno tekmovali, temveč so nosilce najboljših uvrstitev razkrili ob koncu vsakega SP, kot seštevek uvrstitev v treh disciplinah na prvenstvu. Tudi letos v Moskvi kombinacija ni več na sporedu kot samostojna disciplina.
Kombinacija kot samostojna disciplina je po Tokiu ugasnila. Na OI 2024 bosta na sporedu dve ločeni disciplini hitrost in dvoboj težavnost-balvani. Gre za povsem nov in še nepreizkušen format tega novega tekmovanja, ki ga bodo pred Parizom morali preizkusiti še na kvalifikacijskih prvenstvih, na katerih bodo določili udeležence olimpijskega tekmovanja v Parizu.
Plezalci si seveda želijo, da bi na OI lahko tekmovali v vseh treh disciplinah. Vendar pa za zdaj Mednarodni olimpijski komite ni prisluhnil tem željam. Ni malo tistih, ki so prepričani, da bi kombinacijo, oziroma mnogoboj, ohranili in bi v njej še naprej tekmovali.
* Dosežki slovenskih športnih plezalcev na svetovnih prvenstvih: Winterthur 2001: Martina Čufar, 1. mesto, težavnost Aviles 2007: Maja Vidmar, 3. mesto, težavnost Xining 2009 Maja Vidmar, 3. mesto, težavnost Mina Markovič, 3. mesto, kombinacija* Arco 2011 Mina Markovič, 3. mesto, kombinacija* München 2014 Jernej Kruder, 2. mesto, balvani Mina Markovič, 3. mesto, kombinacija* Gijon 2014 Mina Markovič, 2. mesto, težavnost Pariz 2016 Janja Garnbret, 1. mesto, težavnost Mina Markovič, 3. mesto, težavnost Innsbruck 2018 Janja Garnbret, 1. mesto, balvani Janja Garnbret, 1. mesto, kombinacija Janja Garnbret, 2. mesto, težavnost Gregor Vezonik, 3. mesto, balvani Hachioji 2019 Janja Garnbret, 1. mesto, balvani Janja Garnbret, 1. mesto, težavnost Janja Garnbret, 1. mesto, kombinacija Mia Krampl, 2. mesto, težavnost Moskva 2021 Luka Potočar, 2. mesto, težavnost
Opomba (*): Ni šlo za samostojno tekmovalno disciplino. Uvrstitve tekmovalcev so določili na podlagi končnega seštevka posameznih uvrstitev v vsaki od treh disciplin na SP.
Vsaka ji čast