Različica novega koronavirusa, poimenovana delta, terja veliko večje zmogljivosti za zdravljenje v bolnišnici. Raziskave so po besedah Lejko Zupančeve pokazale, da je tveganje, da bo oseba potrebovala bolnišnično oskrbo, približno dvakrat tolikšno kot pri drugih različicah. Obenem je različica delta potrjena v večini sekvenciranih oziroma analiziranih vzorcev.
Število zasedenih bolniških postelj se je zato v zadnjem tednu podvojilo, je pojasnila Maja Bratuša, ki je vodila današnjo novinarsko konferenco vlade o aktualnih razmerah glede novega koronavirusa. Trenutno se tako v bolnišnicah zdravi 141 covidnih bolnikov, od tega jih 27 potrebuje intenzivno nego.
Takšno povečanje števila bolnikov povzroča težave bolnišnicam, ki morajo odpirati dodatne zmogljivosti. Po besedah Lejko Zupančeve se zato odpirajo nove covidne bolnišnice, tudi tiste, ki v prvem valu epidemije za to niso bile predvidene. Prav tako tudi v UKC Ljubljana tečejo priprave na odpiranje dodatnih kapacitet do konca tega tedna.
Po besedah predstojnice infekcijske klinike odgovor na vprašanje, ob kolikšni zasedenosti bolniških postelj bi bilo treba zaostriti ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, ni enoznačnega odgovora. Odvisno je namreč od tega, ali bodo bolnišnice sposobne odpirati nove zmogljivosti, pri čemer je opozorila predvsem na pomanjkanje kadra.
Med hospitaliziranimi v UKC Ljubljana sicer prevladujejo bolniki, starejši od 60 let, petina bolnikov je mlajših od 50 let, štirje pa imajo celo manj kot 30 let. Lejko Zupančeva je ob tem opozorila, da gre za resno bolne ljudi, dva sta tudi na intenzivni terapiji. Ker gre za precej hude klinične slike, je za zdaj tudi nemogoče napovedati, kakšen bo izhod iz bolezni za te bolnike, je dodala.
Med hospitaliziranimi je glavnina necepljenih proti covidu-19, imajo pa tudi nekaj bolnikov, ki so cepljeni. Dva od teh se zdravita v enoti intenzivne terapije, pri čemer je en bolnik starejši in s številnimi pridruženimi boleznimi, drugi pa je mlajši. Lejko Zupančeva je ob tem pojasnila, da cepivo pred okužbo ne ščiti stoodstotno, a je razlika med cepljenimi in necepljenimi v veliko korist prvih. Zato je znova pozvala k cepljenju, predvsem starejše od 50 let.
Predstojnica infekcijske klinike je še vedno prepričana, da je cepljenje najpomembnejši ukrep, ki “nas lahko reši iz te spirale”. Podatki sicer kažejo, da so cepiva učinkovita tudi pri različici delta, a ne tako kot pri osnovnih različicah. Med cepljenimi bolniki v bolnišnicah jih ima večina tudi nekaj osnovnih pridruženih bolezni oziroma je od cepljenja minilo že nekaj časa. Zato Lejko Zupančeva pričakuje jasna stališča posvetovalne skupine za cepljenje pri ministrstvu za zdravje glede tretjega odmerka cepiva.
Prav tako v različnih državah še ni enotne doktrine glede tretjega odmerka pri tistih, ki so bili cepljenimi z vektorskimi cepivi, saj ta niso tako učinkovita kot mRNA cepiva. Na infekcijski kliniki so sicer s tretjim odmerkom začeli cepiti tiste, ki imajo hudo okvaro imunskega sistema.
Z današnjim dnem je sicer aktivirana četrta faza strategije za bolnišnično obravnavo covidnih bolnikov. Na ministrstvu za zdravje so za STA pojasnili, da so danes začeli povečevati kapacitete za sprejemanje novih bolnikov v tistih bolnišnicah, ki že zdravijo covidne bolnike, to so oba klinična centra, Splošna bolnišnica Celje in Kinika Golnik.
Prav tako bodo covidne bolnike začele sprejemati tri dodatne bolnišnice, gre za splošne bolnišnice Murska Sobota, Nova Gorica in Novo Mesto. V murskosoboški bolnišnici so za STA pojasnili, da bodo prvega covidnega bolnika sprejeli popoldan, gre za bolnika iz Izole. V tej bolnišnici imajo trenutno rezerviranih 20 postelj za obravnavo covidnih bolnikov.
Bolnišnici v Novem mestu in Šempetru pri Gorici bosta znova postali covidni bolnišnici od srede. V Novem mestu so za STA pojasnili, da bodo za covidne bolnike zagotavljali 23 postelj, od tega 15 na navadnih in osem na intenzivnih oddelkih. V najvišji fazi bodo zdravili 55 covidnih bolnikov, od tega 12 intenzivnih.
Ob tem so navedli, da bodo glede na faze in potek epidemije, skladno z višanjem števila hospitaliziranih, postopno zmanjševali redne programe z zapiranjem operacijskih dvoran in specialističnih pregledov. Na začetku bodo tako zaprli eno operacijsko dvorano, nato postopno do največ štiri. Kot so pojasnili, bodo pri zmanjševanju rednega delovnega programa sledili stopnji nujnosti in številu čakajočih pacientov.
