Pedopsihiatri so novembra lani začeli opažati strm porast duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Število ambulantnih obravnav se je vsak mesec povečevalo za okoli 10 ali 15 odstotkov, vrh so dosegli maja letos, ko so imeli v primerjavi z obdobjem pred epidemijo 200- ali 300-odstoten porast pritoka bolnikov v ambulantno in bolnišnično obravnavo, je v pogovoru za STA pojasnila Gregorič Kumperščakova, pedopsihiatrinja v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor in tudi predsednica združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo.

“Opozarjali smo, da praktično ni več prostih bolnišničnih mest za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami. Ta pritisk je začel malo upadati julija, z avgustom pa smo že na ravni oktobra oz. novembra 2020. Če primerjamo s stanjem pred covidom-19, so številke še vedno visoke, niso pa tako visoke, kot so bile maja letos,” je dejala.

Pedopsihiatrinjo ob bližanju novega šolskega leta skrbi, da lahko znova pričakujemo stanje kot maja. “Vpliv epidemija na mladostnike, družine, na šolanje in na normalen potek življenja je zelo škodljiv. Vsi živimo v neki negotovosti, to se tudi odraža na otrocih in mladostnikih,” je opozorila.

Sama za duševne stiske mladih ne krivi staršev, saj je zelo spremenjena celotna družbena klima. “Dva tedna pred začetkom šole smo, pa ne vemo še natančno, kako se bodo otroci šolali. Otroci in mladostniki se verjetno še najmanj sekirajo zaradi tega. Se pa sekirajo starši in učitelji, na sploh vlada velika napetost. Tudi glede cepljenja smo kot družba razdvojeni, prav sovražni do drugače mislečih. Mladi so v stiski, ne vedo, komu verjeti, komu zaupati, kako se obnašati, kaj narediti v kakšni določeni situaciji,” je orisala.

V času epidemije covida-19 so med otroki in mladostniki beležili največji porast samopoškodovanja, samomorilnega vedenja in izrazit porast motenj hranjena, predvsem anoreksije. Število primerov anoreksije je poraslo pri dekletih, predvsem pa pri dečkih. “Če sta bila pred epidemijo en ali dva fanta na 10 deklet z anoreksijo, je zdaj to razmerje skoraj izenačeno. Na preglede ali v sprejem v bolnišnice prihajajo popolnoma izstradani mladostniki z indeksom telesne mase 13, saj gredo v tako rigorozno stradanje in telovadbo,” je opozorila.

Do takega stanja jih pripelje želja, da bi v tem kaotičnem času obdržali nadzor vsaj nad svojim telesom in zunanjim videzom. “Splet in družbeni pritisk je tudi za fante zelo velik, zato se poslužujejo različnih aplikacij, ki jih vodijo v diete, v oblikovanje telesa, a jim vse skupaj uide izpod nadzora,” je povedala in dodala: “Mladim je bilo v času epidemije odvzeto druženje, prostočasne aktivnosti in vsak se je znašel po svoje. Eni so našli zadovoljstvo in prosti čas izkoristili za telovadbo in stradanje.”

Povprečna starost hospitaliziranih na mariborski pedopsihiatriji je okoli 15 let. Gregorič Kumperščakova opozarja, da so bili v epidemiji najbolj na udaru najstniki, za katere je druženje z vrstniki najbolj pomembno. “Mlajšim otrokom je razvojno dovolj, da so s starši. Zaprtost v družinski krog jih ni tako prizadela, saj je to njihovo naravno okolje. Najstniki pa potrebujejo druženje, socialne stike, se morajo zaljubljati, morajo na maturantske plese. To jim je bilo vse vzeto.”

Prav zato je pomembno, da starši in družba naredimo vse, da ne bo novega zaprtja šol in družbenega življenja, saj se bomo ob takem scenariju res igrali z njihovim duševnim zdravjem, meni. “Četrti val bi lahko preprečili, če bi imeli dovolj visoko precepljenost. Mislim, da je odgovorno od nas odraslih, da ga preprečimo na ta način,” je ocenila. Kot je dejala, na pedopsihiatriji ne vedo, kako bodo zmogli obravnavati vse bolnike, če se jim ponovita maj ali junij, “ko nismo imeli več niti ene proste postelje in smo morali zavračati mladostnike, ki bi res morali biti hospitalizirani”.

Če bi se kot družba zadostno precepili, bi pokazali solidarnost s skupino, ki je bila očitno najbolj oškodovana, najbolj prezrta v času epidemije, trdi Gregorič Kumperščakova.

In kaj lahko naredijo starši, da bi obvarovali otrokovo duševno zdravje? “Kot starši lahko največ naredimo tako, da smo sami v dobri duševni kondiciji,” je dejala in priznala, da je dan danes to veliko lažje reči kot izvesti.

Če starši uspejo v teh kaotičnih časih vzdrževati mirnost, konstantnost, ki jo potem prenašajo na otroke, vrtčevski otroki nimajo strašno velikih posledic, trdi pedopsihiatrinja. V tej starostni skupini tudi ne beležijo takega porasta duševnih motenj kot pri najstnikih.

A starši so vzor tudi mladostnikom. “Tako kot se bomo mi spopadali s problemi, izzivi, krizami, se bodo tudi naši otroci in mladostniki. Na prvem mestu je, da smo mi dobrega duševnega zdravja, da nismo panični, da otrokom in mladostnikom postavljamo meje, ki so konstantne.”

Dodala je, da je pomembno imeti tudi dober odnos s svojimi otroki, da se znamo pogovarjati, se slišati, tudi to, kakšne so njihove želje. “Če so normalne in razumne, jih dajmo tudi podpreti, hkrati pa moramo postaviti meje tam, kjer gredo čez. To je včasih prava umetnost.”

S pedopishiatrinjo Gregorič Kumperščakovo se je pogovarjala Anja Gorenc.