Volivci so danes odločali, ali se strinjajo z uveljavitvijo novele zakona o vodah. Da bi bil zakon na referendumu zavrnjen, mora proti glasovati večina volivcev, ki bodo veljavno glasovali, pod pogojem, da bo proti glasovala najmanj petina vseh volivcev oziroma najmanj 339.726 volilnih upravičencev. Ali bo kvorum dosežen, bo znano zvečer, ko bo preštetih dovolj glasovnic in bo slika referendumskega izida že jasnejša.
Do 16. ure se je sicer po podatkih okrajnih volilnih komisij referenduma udeležilo 505.539 volivcev oz. 29,76 odstotka vseh. Da je zanimanje volivcev za referendum veliko, se je pokazalo že na predčasnem glasovanju, saj je v treh dneh, kljub poletnim dopustom, predčasno oddalo glas 84.196 volivcev oz. 4,96 odstotka vseh volilnih upravičencev. Gre za najvišjo udeležbo na predčasnem glasovanju na referendumih in volitvah doslej.
Dan po referendumu, v ponedeljek, bodo okrajne volilne komisije ugotavljale izid glasovanja po pošti iz Slovenije, teden dni pozneje bo znan izid glasovanja po pošti iz tujine. Na uradne izide pa bo treba še počakati, saj bo Državna volilna komisija poročilo o izidu glasovanja predvidoma sprejela 7. septembra.
Do konca glasovanja je veljal volilni molk, ko je bilo vsakršno nagovarjanje volivcev prepovedano. Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je od začetka volilnega molka, ki se je začel v soboto, do danes do 16.40 prejela skupno 89 prijav domnevnih kršitev volilnega molka, obravnavajo pa jih 21.
Referendum o noveli zakona o vodah je zahtevalo Gibanje za pitno vodo. Nasprotniki novele so opozarjali, da širi možnost gradnje na priobalnih zemljiščih. Zagovorniki skupaj z ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom so po drugi strani poudarjali, da se nabor objektov, ki jih bo mogoče graditi na priobalnih zemljiščih, oži.
Nasprotniki uveljavitve zakonske novele so še svarili, da vsaka gradnja ob vodi povečuje poplavno varnost in lahko ogroža pitno vodo. Opozarjali so tudi, da se odločanje o dopustnosti gradnje prenaša z najvišje, vladne ravni, na raven uradnikov na direkciji za vode, kar povečuje tveganja za korupcijo in pritiske.
Pahor na referendumu glasoval proti noveli zakona o vodah
Predsednik republike Borut Pahor je na referendumu o noveli zakona o vodah glasoval proti zakonu. Kot je povedal v izjavi medijem po oddaji glasu, je odločitev sprejel na podlagi posvetov s svetovalci. Osnovni problem zakona po njegovih besedah je, da določbe dopuščajo prevelike razlike v razlagi. Pogrešal je tudi bolj vključujočo razpravo.
Stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku republike se je s temo, povezano z današnjim referendumom, ukvarjal trikrat v zadnjih mesecih.
“Te odločitve nismo sprejeli takoj. Želim povedati, da smo še pred odločanjem pozvali DZ, da upošteva nekatera priporočila javnosti, predvsem pa, da naredi razpravo o tej pomembni temi vključujočo. Zdi se mi, da je dejstvo, da je bila ta razprava premalo vključujoča in prekratka, za tako pomembno in občutljivo vprašanje, kot je voda, odločilna tudi za to, kako sem se na koncu odločil, da bom glasoval,” je dejal Pahor.
Poleg tega se je pri soočenju v predsedniški palači, na katerega so povabili predstavnike strokovne javnosti, tako tiste, ki so za uveljavitev novele zakona, kot tiste, ki so proti, po Pahorjevih besedah pokazal osnovni problem.
“In ta je, da določbe, take kot so, preprosto dopuščajo prevelike razlike v razlagi. In s tem tudi zmanjšujejo zaupanje v namere zakona. In to je potem pri meni dokončno prevesilo odločitev, da sem tokrat glasoval proti zakonu,” je pojasnil Pahor, ki pa je dodal, da so v zakonu tudi rešitve, ki so zelo dobre.
Na vprašanje, ali se mu zdi, da je referendum tudi preizkus zaupnice vladi, pa je dejal, da so nekateri danes imeli tudi ta motiv, a njega, kot je dejal, to ni vodilo pri današnjem glasovanju. “Torej nisem glasoval ne za vlado ne proti njej,” je poudaril Pahor.
Sicer pa predsednik opaža, da se je v Sloveniji v zadnjih letih precej spremenilo v razmišljanjih o tem, kako smo dolžni zavarovati okolje, ki ga imamo, zlasti vode, in ljudje so postali bolj pozorni na zakonodajne spremembe, vezane na ohranitev okolje, kot so bili kadarkoli prej. Morda bo tudi to razlog, da bo morda udeležba na današnjem referendumu višja, kot bi bila na katerem drugem referendumu, ki bi potekal julija, je še menil Pahor.
