V svoji predstavitvi je Tibor Šimonka (SIJ – Slovenska industrija jekla, d.d.) dejal, da želi na temelju 170-letne tradicije zbornice in več stoletne tradicije jeklarstva, znanja, izkušenj ter vpetosti v slovenski in mednarodni gospodarski prostor graditi gospodarsko zbornico prihodnosti.
Skupna prizadevanja bodo še naprej temeljila na programu Slovenija 5.0 ter razvojnem partnerstvu. Kot ključne usmeritve je med drugim navedel zeleni prehod, podporo digitalizaciji, inovativnosti, raziskavam in razvoju, pomoč članom pri črpanju finančnih sredstev, internacionalizacijo ter karierni razvoj zaposlenih.
Med kratkoročnimi prioritetami je izpostavil naslednji paket interventne zakonodaje in pomoči gospodarstvu pri premagovanju gospodarskih posledic epidemije COVID-19, ukrepe za ponovni zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19, investicijska platforma (črpanje EU sredstev), vlaganja v RR ter debirokratizacijo. Za razvojno kapice ocenjuje, da ni vprašanje, če jo potrebujemo, temveč, kdaj bo uvedena.
Po prepričanju Šimonke mora biti »zbornica najmočnejši partner državi, ki bo s svojimi stališči in predlogi lahko pravočasno vplivala, še pred sprejetjem zakonodajnih predpisov, na oblikovanje zakonodajnih okvirjev, znotraj katerih se bo gospodarstvo krepilo in razvijalo v dobrobit vseh. Brez močne ekonomije ni splošnega blagostanja.« Izpostavil je tudi pomen sodelovanja in povezovanja s člani ter drugimi ključnimi deležniki doma in v tujini.
Kot novi predsednik GZS si bo prizadeval, da bo »GZS globalna, zelena in sodobna. Moramo biti hitri, odzivni in vztrajni.«
Po izvolitvi se je novi predsednik GZS, ki je bil izvoljen za dvoletni mandat, zahvalil za izkazano zaupanje. Kot je povedal, mu je v veselje in čast postati predsednik GZS. »Z vsem, kar sem prehodil in znam, in kar bom pridobil od sodelavcev, ki so zares strokovni, ter pobud s strani članov, verjamem, da bomo zgradili pravi Dom gospodarstva,« je sklenil.
VIDEO: Izjava novega predsednika GZS
Boštjan Gorjup, ki mu 27. maja poteče mandat predsednika GZS, je spregovoril o ključnih aktivnostih in dosežkih v času svojega predsedovanja zbornici 2017-2021. Pri tem je izpostavil na vrhu slovenskega gospodarstva 2017 zastavljene cilje, da bi se do leta 2025 dodana vrednost na zaposlenega dvignila na preko 60.000 evrov, izvoz pa na 50 milijard evrov. Leto dni kasneje smo na vrhu določili 6 ukrepov za gospodarsko odličnost in dosego ambiciozno zastavljenih ciljev do leta 2025.
Na zadnjem vrhu je bil sprejet dogovor Slovenija 5.0, ki smo ga zatem razširili tudi z ostalimi socialnim partnerji in sorodnimi institucijami v Gospodarskem krogu. Če hočemo postati Slovenijo 5.0 kot družbo trajnostnega razvoja, ki bo z uporabo znanosti, umetne inteligence, industrije 4.0 in inovativnosti zagotavljala delo, socialno varnost in okoljsko vzdržnost po najvišjih svetovnih standardih moramo narediti moramo narediti korak naprej, da lahko iz krize izidemo kot zmagovalci. Med aktualnimi izzivi je izpostavil nadaljnjo debirokratizacijo, davčno reformo, Nacionalni načrt za okrevanje in Investicijsko platformo 5.0, Karierno platformo, prestrukturiranje premogovnih regij, energetski prehod ter socialni sporazum.
V nadaljevanju je izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček predstavil Letno poročilo GZS za leto 2020. Med dosežki je med drugim izpostavil vključitev ukrepov za blaženje posledic epidemije covid-19 na gospodarstvo v protikrizne zakonodajne pakete, na področju vajeništva pa 121 novo sklenjenih vajeniških pogodb v prvih letnikih šolskega leta 2020/21. Omenil je tudi vzpostavitev Investicijske platforme s predstavitvijo preko 331 investicijskih projektov v gospodarstvu v vrednosti 2,8 mrd evrov.
Skupščina GZS je Letno poročilo GZS za leto 2020 na seji sprejela.
Člani skupščine so se seznanili tudi z raziskavo Davčne olajšave za raziskave in razvoj v Sloveniji, ki sta jo predstavila prof. dr. Suzana Laporšek in asist. mag. Matic Novak. Vlaganja v RR so eden od temeljev konkurenčnosti ter vzdržne in trajne gospodarske rasti. Davčne olajšave so pomemben del podpore RR, a so se v zadnjih treh letih (2016-2018) zniževale. Raziskava je pokazala pozitivno povezavo med davčnimi olajšavami in izdatki za razvojno raziskovalno dejavnost podjetij ter pozitivnem vplivu izdatkov za RR na poslovanje podjetij, dodano vrednost in zaposlenost. Davčne olajšave spodbujajo razvojno raziskovalno dejavnost, še posebej v malih in mladih podjetjih. Izzive vidita med drugim v relativno omejeni definiciji upravičenosti do davčne olajšave za RR ter morebitnih naprednih elementih načinov spodbujanja raziskovalne dejavnosti v podjetjih.
Besedilo: GZS
