Nezgod, povezanih z epidemijo covida-19, je bilo lani 5503. Brez njih pa je bilo nezgod pri delu manj kot prejšnja leta. Temu je botrovalo začasno zapiranje nekaterih gospodarskih dejavnosti za zajezitev epidemije in občutno več dela na domu.
Od skupno 17 smrtnih nezgod, v katerih je umrlo 17 delavcev, se jih je 16 zgodilo v Sloveniji, ena pa na gradbišču v Veliki Britaniji. V štirih primerih je bil vzrok za nesrečo padajoč predmet, sredstvo za delo ali breme. S premikajočo se mehanizacijo in vozili na deloviščih so bile povezane tri smrtne nezgode, padec z odra je bil usoden v dveh primerih, prav tako v dveh primerih pa tudi padec z mostu.
Za najbolj nevarno se je izkazala predelovalna dejavnost, v kateri se je smrtno poškodovalo sedem delavcev. Na drugem mestu je gradbeništvo s petimi žrtvami nezgode pri delu.
Največ smrtno ponesrečenih je bilo starih med 50 in 59 let. Večina jih je bilo državljanov Slovenije, tujca pa sta bila državljan BiH in državljan Kosova. Pretežni del delavcev, ki so izgubili življenje pri delu, je bilo zaposlenih za nedoločen čas, trije so kot upokojenci opravljali občasno delo, eden je bil zaposlen za določen čas, eden pa je bil zaposlen na črno.
Nezgodam, v katerih so se delavci poškodovali, je največkrat oz. v približno tretjini primerov botrovala izguba nadzora nad stroji, ročnim orodjem, transportnim sredstvom ali kakšno drugo delovno opremo. Največkrat so si poškodovali prste na roki.
Na svetu se pri opravljanju dela pri delodajalcih vsako leto poškoduje 381 milijonov delavcev, zaradi nezgod pri delu in zaradi bolezni, povezanih z delom, pa jih umre 2,78 milijona. V svetu se vsakih 11 sekund pripeti ena smrtna nezgoda na delovnem mestu, kar pomeni, da vsak dan zaradi nezgode pri delu umre 7600 delavcev, so še zapisali na inšpektoratu.
