Kot je na današnji vladni novinarski konferenci glede covida-19 dejal Cizelj, se že nekaj dni številke ohranjajo na približno isti ravni. “Če zdržimo v takšni situaciji, bosta precepljenost in prekuženost sama po sebi v relativno kratkem času, recimo nekje do poletja, uspeli epidemijo ustaviti,” je dodal.
Zmanjšanje reprodukcijskega števila pripisuje predvsem manj stikom oz. boljšemu samozaščitnemu obnašanju v obdobju, ko so veljali strožji ukrepi. Brez njih bi bila situacija v bolnišnicah v maju lahko podobna tisti v drugem valu epidemije, ko je bilo v bolnišnicah tudi več kot 1300 covidnih bolnikov. Z malo srečo in cepljenjem po planu ter previdnostjo pa bomo po Cizljevih besedah verjetno vztrajali pri okoli 650 do 700 bolnikih v bolnišnicah, proti poletju pa bi se te številke usmerile navzdol. A predvidevajo, da bo konec junija v bolnišnicah še vedno več kot sto bolnikov.
Cizelj je izpostavil tudi, da je v primerjavi z drugim valom med covidnimi bolniki na zdravljenju v bolnišnicah več takšnih, ki potrebujejo intenzivno terapijo. Učinki ukrepov pa se glede na potek bolezni poznajo z zamikom. A zaenkrat kaže, da so bili uspešni in da so uspeli preprečiti preobremenitev bolnišnic.
Kot pa je poudaril, epidemije žal še ni konec in je s PCR testi še vedno potrjenih približno 1000 okužb z novim koronavirusom dnevno, torej še vedno vsako minuto in pol ena. Precej ljudi pa niti ne ve, da so okuženi. Po Cizljevih navedbah je tako okužb še vedno med 3000 in 4000 dnevno in verjetnost, da srečamo koga, ki je okužen, ostaja velika. Od približno 1000 potrjeno okuženih na dan pa jih bo okoli 60 z zamikom končalo v bolnišnici, približno 15 na intenzivnem oddelku, okoli deset pa jih bo žal umrlo.
Po besedah namestnice predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuške Čakš Jager 14-dnevna kumulativna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev kaže rahel upad. V zadnjih 14 dneh pa se je dvignil delež okuženih v starostni skupini od 15 do 24 let. Še vedno je veliko število okuženih v delovni populaciji od 33 do 54 let.
Se pa po njenih besedah zelo zmanjšuje število primerov med starejšimi od 75 let. V domovih starejših izbruhov okužb praktično ni več. V zadnjih dveh tednih je tako le en dom starejših beležil več kot dva primera okužb, drugje le kakšen primer.
Najverjetnejša lokacija prenosa okužbe je še vedno družina, skupno gospodinjstvo, prav tako je velik delež tistih, ki navajajo, da vir okužbe ni znan. Kot je poudarila Čakš Jagrova, pa so delovna mesta tisto področje, kjer morda nismo izkoristili dovolj možnosti, da še zmanjšamo možne lokacije prenosa okužb. Delo na domu je še vedno priporočljivo, je dejala.
