Gre za eno od zadev, kjer se vložitev denarnih sredstev v tovrstne oglaševane produkte za vlagatelje pogosto lahko konča s precejšnjimi negativnimi finančnimi posledicami.
Kako se začne? Oškodovanec se za investicijo običajno odloči na osnovi objavljenega oglasa na družbenih omrežjih, v katerem je zlorabljena identiteta javnosti dobro znane, medijsko izpostavljene ali slavne osebe. V začetni fazi oškodovanec z nekaj enostavnimi kliki na povezave v oglasu pride do spletnega obrazca, kamor vpiše svoje osebne in kontaktne podatke, nato ga kontaktira “uslužbenec” lažnega ponudnika investicijskih storitev.
Kako se nadaljuje? “Uslužbenec” oškodovanca z lažnim prikazovanjem, da gre za enkratno investicijsko priložnost, prepriča, da investira svoja sredstva. Običajno ga storilec pod pretvezo pomoči še dodatno prepriča, da mu omogoči upravljanje s svojim osebnim računalnikom in telefonom. Na tak način si storilec pridobi popoln dostop in nadzor nad oškodovančevo spletno banko.
Kaj se dejansko dogaja v nadaljevanju? Storilec na lažnem osebnem profilu vlagatelja – oškodovanca prikazuje plemenitenje vloženih sredstev ter s sodelovanjem oškodovanca izvaja transakcije na različne bančne račune, velikokrat na račune menjalnic kriptovalut. Po izvedenih nakazilih storilec sredstva na spletnih denarnicah pretvori v virtualne valute, za katerimi se izgubi sled, in si tako prisvoji sredstva.
Kako se zaključi? Ko vlagatelj želi izplačilo sredstev, še ni konec. Lahko se zgodi, da storilec izplačilo pogojuje s plačilom lažnih davkov, odvetniških, posredniških, tranzitnih in drugih storitev, s čimer pride do še dodatnega oškodovanja.
Rezultat investiranja? Nikoli prejeti obljubljeni donosi in oškodovanje vlagatelja v višini glavnice, do česar običajno pride v nekaj mesecih, ko oškodovanec prekine “investiranja”. “Uslužbenci” lažnega ponudnika investicijskih storitev postanejo nedosegljivi.
Policisti že v prvem trimesečju letos obravnavali 51 tovrstnih primerov goljufij.
Policija v letu 2021 zaznava porast oškodovanj slovenskih državljanov, ki nasedejo spletnim goljufom ter svoja sredstva vlagajo v različne spletne platforme, ki obljubljajo visoke stopnje donosov. “Ne nasedajte jim in ne vlagajte sredstev v nepreverjene ponudnike investicijskih storitev,” opozarjajo.
V želji po hitrem zaslužku so tako mnogi postali lahka tarča goljufov, ki na svoje žrtve prežijo s privlačnimi obljubami o možnosti visokih zaslužkov ob minimalnem tveganju. Policija je že samo v prvih treh mesecih leta 2021 obravnavala 51 primerov s skupnim oškodovanjem v višini več kot 1,9 milijona evrov. V letu 2020 je obravnavala 83 tovrstnih primerov, pri čemer je bila zabeležena materialna škoda v skupni višini več kot 2 milijona evrov.
Policija svetuje, da ne nasedate obljubam o visokih zaslužkih, preverite ponudnika in ne dovolite neznancem nameščanja programov za oddaljen dostop.
Svetujejo, da bodite pozorni na oglaševanja, ki hkrati ponujajo možnost zanesljivega, hitrega in visokega zaslužka; zavedajte se, da je kombinacija varnega in visokega zaslužka v poslovnem svetu nerealna. Dodatno (preko spleta, po telefonu ali osebno) preverite, ali je v ozadju produkta dejansko ponudnik naložbenih storitev ali pa gre samo za zlorabo imena oz. za izmišljenega ponudnika. Bodite posebej pozorni pri investicijah, ki se izvajajo na način, da ponudnik oz. njihov osebni asistent predhodno predlaga/pogojuje namestitev programa za oddaljen dostop, s čemer storilci preko oddaljenega dostopa v celoti upravljajo z računalnikom vlagatelja. Nepoznanim osebam nikoli ne zaupajte gesel spletne banke, podatkov o plačilnih karticah in drugih bančnih podatkov. Svoja sredstva vlagajte v finančne produkte licenciranih, prepoznanih, uveljavljenih in zanesljivih ponudnikov bančnih oz. finančnih storitev, pri čemer se v tovrstnih zadevah posvetujte s strokovno podkovanimi svetovalci.
Več informacij najdete na povezavi TUKAJ.
VIR/Besedilo: Policija
