Presaditev je bilo 19 več kot v letu 2019, darovalci pa so lani podarili 136 organov. Od tega je bilo 47 umrlih darovalcev in en živ, ki je podaril ledvico.
Direktorica zavoda Slovenija-transplant Danica Avsec je pojasnila, da je bilo “ključno, da z ustreznimi ukrepi donorske dejavnosti ne zaustavljamo, da zagotavljamo zdravljenje, varnost za vse strokovnjake in ohranimo kakovost za prejemnike organov. Ukrepi so bili očitno učinkoviti, saj smo delovali brez prekinitev”.
Kljub omejitvam v mednarodnem prometu, logistiki in različnih epidemioloških ukrepih v državah, so nepretrgoma zagotavljali sodelovanje in izmenjavo organov in tkiv z državami v Eurotransplantu.
Po slovenski zakonodaji je za darovanje potrebna privolitev. V Nacionalnem registru opredeljenih oseb glede posmrtnega darovanja organov in tkiv je 10.618 opredeljenih oseb, od tega 10.598 za darovanje organov po smrti in 20 proti. Lani se je v ta register vpisalo za polovico manj oseb kot prejšnja leta. Če se pokojni v času življenja ni opredelil, za soglasje vprašajo svojce. Ti so lani v 76 odstotkih soglasje za darovanje organov podali.
V začetku januarja so na presaditev čakali 203 bolniki. Na presaditev ledvic se povprečno čaka 300 dni, na presaditev srca 247 dni, 155 dni je čakalna doba za presaditev jeter in 100 dni za presaditev pljuč, so še sporočili iz Javnega zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant.
“Naša odgovornost je, da zagotavljamo zdravljenje. Odgovornost vsakega pa je, da sprejme odločitev in se opredeli glede posmrtnega darovanja organov. Vsako odločitev posameznika absolutno spoštujemo,” je spomnila direktorica.
