Globalni delniški indeks je letos na vrednosti pridobil sedem odstotkov in sicer predvsem na račun krepke monetarne ekspanzije, ki jo vodijo globalne centralne banke. Kljub temu so vlagatelji na trgu še nadaljnje previdni predvsem zaradi novih različic virusa in logističnih težav pri distribuciji cepiv in negotovost glede uporabe le teh. V ZDA so še vedno v pričakovanju paketa pomoči za pandemijo v višini 1,9 bilijona dolarjev, kar predstavlja ekvivalent 8 odstotkov bdp ZDA iz leta 2019. Tak paket pomoči bi bil lepa popotnica za delniške trge.
Joe Biden stavi, da se bo ameriško gospodarstvo “vrnilo nazaj”, če bo Kongres odobril njegov načrt glede fiskalnih spodbud v višini 1,9 bilijona dolarjev, ob tem pa ameriški predsednik pravi, da bodo cepiva do konca julija dostopna vsem Američanom, saj naj bi v ZDA do takrat že dostavili 600 milijonov doz cepiva (Američanov je približno 320 milijonov). V kolikor se ta predvidevanja v pretežni meri uresničijo, lahko do poletja, ob že tako pozitivnejših sezonskih učinkih na epidemiološko sliko, pričakujemo skokovito povrnitev povpraševanja v ekonomiji severne poloble. Omejitve se bodo krepko razrahljale in ljudje bodo lažje zapravljali svoj razpoložljiv dohodek, ob tem, da jim bodo banke z veseljem »priskočile« na pomoč z različnimi potrošniškimi krediti itd,…
Ta proces po postopoma vodil v višji nivo inflacije in za pričakovati je da bo do višje inflacije prišlo mnogo prej v ZDA kot v Evropi. Najverjetneje vsaj četrtletje ali dve prej in sicer zaradi mnogo krepkejše monetarne ekspanzije v ZDA, kot v Evropi in zaradi pričakovane hitrejše stopnje cepljenja. Ob tem lahko računamo tudi na to, da se bo delež denarja, ki je sedaj v različnih vrednostnih papirjih preselil v realno ekonomijo.
V kolikor bomo nekaj časa imeli višji razkorak med nižjo inflacijo v Evropi in višjo v ZDA, bo dolar še bolj izgubil proti evru in lahko se zgodi, da bomo vstopili v obdobje ki spominja na neto 2011 ali na leto 2014, ko je tečaj EURUSD znašal 1,5 oziroma 1,4. Za evropske vlagatelje, ki so trenutno pretežno izpostavljeni dolarskim naložbam, ta proces predstavlja hkrati visoko tveganje in priložnost. Vsekakor pa bi bilo smotrno za njih, da s časoma povečujejo delež evropskih naložb v izogib valutnem tveganju. Sicer pa delniških trgi tako v ZDA, kot v Evropi glede na visoko likvidnost v globalnem finančnem sistemu, prihajajočo rast inflacije, višanje ležarin, negativne obrestne mere in pričakovano visoko gospodarsko rast v letu 2021 na splošno ostajajo zelo zanimivi.
Tudi pri nas bosta z aprilom banki NLB in SKB uvedli ležarine za fizične osebe za povprečna mesečna stanja nad 250.000 oz. 200.000 evrov, medtem ko vse banke že dalj časa zaračunavajo nadomestila za visoka stanja vlog pravnih oseb.Zelo verjetno pa je, da bodo banke s časoma začele zračunavati ležarine tudi za nižje depozite, saj bo Evropska centralna banka v kolikor bi se dolar proti evru začel še bolj šibiti, bila »prisiljena« še bolj znižati ključno obrestno mero iz današnjih -0,5 odstotka, da bi oslabila evro napram dolarju.
mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana
