Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman je na današnji vladni novinarski konferenci, namenjeni aktualnim epidemiološkim razmeram, pojasnil, da so bili hitri testi narejeni oziroma validirani za testiranje populacije s kliničnimi znaki bolezni. Za tiste, ki teh nimajo, pa je najbrž zanesljivost slabša.
Da bi zmanjšali vpliv lažnih testov na statistiko o okužbah, ki kroji sprejemanje ukrepov za obvladovanje epidemije, pa Rozman meni, da je rešitev ta, da se hitre teste validira, torej preverja še s PCR testom, se ugotovi, kolikšna so odstopanja in se nato to upošteva v statistiki.
Hitri antigenski test je namreč terenski presejalni test, “s katerim na nivoju populacije neko stvar, ki je šla izpod kontrole, lažje obvladujemo”, je dejal Rozman. PCR test je namreč zamuden, dražji in ne da takojšnjega odgovora. V Sloveniji imamo kapaciteto do okoli 7000 testov na dan, šolnikov je bistveno več.
Kot je pojasnil, hitre antigenske teste zdravstveni delavci poznajo že s primerov drugih bolezni, denimo gripe in ves čas zanje velja, da so od 60-70 odstotno zanesljivi. Tako tudi v primeru testov na novi koronavirus niso pričakovali več, “ker sama tehnologija ne zmore več”. Po njegovih besedah je tak test lahko 95-odstoten le v laboratorijskih pogojih in pri homogeni populaciji.
Če smo v dilemi glede konkretnega posameznika, je PCR test zlati standard, če govorimo o nivoju populacije, ko je okužb veliko, večina ljudi pa ni življenjsko ogrožena, pa uporabljamo hitre teste. “Ko bo število okužb padlo, se bomo lahko vrnili k zlatemu standardu,” je prepričan Rozman. Dotlej pa delamo s tistim, kar imamo, je navedel in dodal, da lažnih testov spet ni tako zelo veliko.
Redni profesor na fakulteti za farmacijo v Ljubljani Borut Štrukelj je sicer dejal, da je znanstveno mogoče samo, da je test na okužbo z novim koronavirusom po metodi PCR pozitiven, hitri antigenski test pa negativen, medtem ko obratno ni mogoče. “V tem primeru je nekaj narobe, ali s testom ali z izvajanjem,” je povedal. V vsakem primeru morajo biti PCR testi merilo, je poudaril. Hitri testi so lahko po njegovih pojasnilih lažno pozitivni, če test ni zanesljiv ali pa je manipulacija po odvzemu brisa napačna.
Na Koroškem hude problematike glede testiranja s hitrimi testi nimajo, oziroma, da je ta “trenutno bolj izjema kot pravilo”, je danes povedala predstojnica Območne enote NIJZ Ravne na Koroškem Neda Hudopisk. Je pa dodala, da bi morale biti odločitve glede tega sprejete na nacionalni ravni, saj bi tako lahko v posameznih regijah po celotni državi delovali bolj usklajeno.
Primeri okužb so po besedah Hudopiskove v koroški regiji najpogostejši v aktivni populaciji, več jih zaznavajo pri ženskah. Po podatkih epidemiološke službe so najpogostejši izvori okužb v krogu družine, na delovnem mestu in zasebnih druženjih, veliko pa jih tudi ne ve, kje se okužijo. Do okužb v domovih za starejše v zadnjih tednih ne prihaja.
Do danes so uspeli cepiti okoli dva odstotka prebivalcev, kar skupaj s prebolelimi predstavlja okoli 12 odstotkov. Umrljivost tudi na Koroškem upada, je dodala.
Na Golniku so bolniki po besedah Rozmana pretežno starejši od 60 ali 65 let, najmlajši na mehanski ventilaciji je star 35 let in je bil pred tem brez pridruženih bolezni. Pritisk na kapacitete na covidnem oddelku se je sicer nekoliko sprostil, “najde se tudi prosta postelja”, je dejal Rozman.
Še vedno pa svari, da je treba količino virusa v populaciji bistveno zmanjšati. Meni tudi, da bi morali omejiti potovanja, da se mutacije, ki se pojavljajo po svetu, ne bi širile. Je pa prepričan, da se bomo s temi virusi ukvarjali še dolgo in da bo naša družba odslej drugačna.
