“Številni obrtniki in podjetniki so zaradi omejitev oziroma prepovedi poslovanja v času epidemije znašli v hudih finančnih stiskah. Ogrožena so številna podjetja v malem gospodarstvu, s tem pa tudi številna delovna mesta. Od sedmega protikoronskega paketa zato pričakujemo takšne rešitve, ki bodo zajezile odpuščanje in zapiranje podjetij ter pripomogla k čim hitrejšemu okrevanju malega gospodarstva,” ob tem poudarja predsednik OZS Branko Meh. Ob tem pa opozarja, da obrtniki in podjetniki denarno pomoč potrebujejo takoj, ne šele čez dva meseca.
V OZS zato predlagajo novo lestvico. Poleg upada prihodkov od prodaje naj se upošteva tudi upad prihodkov od prodaje na zaposlenega ali prihodkov od prodaje na obrat upravičenca. Ukrep naj velja za obdobje od 16. marca dalje.
Prav tako želijo, da se kriteriji za prejem državne pomoči dopolnijo. Kriterij za prejem vseh pomoči iz interventnih zakonov (čakanje na delo, skrajšan delovni čas, kritje fiksnih stroškov, mesečni temeljni dohodek) naj ne bo upad prihodka za več kot 20 %, ampak upad prihodkov na zaposlenega (merjeno po delovnih urah) ali upad prihodkov na obrat za več kot 20 %, navajajo.
Njihov predlog je še, da država krije stroške najemnin tistim, ki imajo prostore v zasebni lasti. Ti so namreč v neenakem položaju s tistimi, ki imajo prostore v občinski in državni lasti. Slednji so namreč plačevanja najemnin v prvem in drugem valu epidemije oproščeni, opozarjajo.
Ukrepi v sklopu aktivne politike zaposlovanja in ukrepi pomoči po interventnih zakonih delodajalcem naj se ne izključujejo, nadaljujejo. Država naj tudi v celoti krije nadomestila plač.
Predlagajo pa tudi drugačno obravnavo tistih davčnih dolžnikov, ki so to postali zaradi posledic epidemije. Tudi ti naj bodo upravičeni do ukrepov pomoči iz interventnih zakonov, saj niso postali davčni dolžniki po svoji krivdi, navajajo.
Še vedno pa so mnenja, da podjetjem sploh ne bi bilo treba vračati državne pomoči, v kolikor so v tem letu uspešno poslovala. Kot navajajo je potrebno podjetja spodbujati, da delajo dobro, ne pa, da jih pri tem zaviramo s “kaznovalnim” ukrepom vračanja pomoči. Podjetja naj ta sredstva raje namenijo za razvoj podjetij ali nagrade zaposlenim, še dodajajo.
