Zdravstveni inšpektorat je sicer minuli teden opravil skupno 1420 nadzorov vladnih odlokov, izdanih v povezavi z obvladovanjem širjenja covida-19. Inšpektorji so izrekli 141 prekrškovnih sankcij v skupni vrednosti 68.400 evrov, je na popoldanski vladni novinarski konferenci povedala Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata.
Na področju gostinske in trgovinske dejavnosti so izrekli za 16.800 evrov sankcij, na področju prireditev za 8800, v zvezi z nespoštovanjem vročenih odločb o odrejeni karanteni za 6000, največ pa na zunanjih površinah, in sicer za 36.800 evrov.
Kot je pojasnila zdravstvena inšpektorica, med 21. in 6. uro zdravstveni inšpektorat nadzore izvaja v sodelovanju s policijo. Skupaj so v prvem tednu od uveljavitve odloka o začasni omejitvi gibanja v nočnem času izdali 19 prekrškovnih sankcij. Ugotavljajo pa, da ljudje omejitev praviloma spoštujejo.
V tem tednu so opravili 17 nadzorov na več lokacijah po Sloveniji, na primer v Ljubljani, Mariboru in Kranju. Prvo noč so v Ljubljani opozorili deset ljudi, od tega sta bila dva tuja državljana, ki z uveljavitvijo ukrepa nista bila seznanjena. V Mariboru pa so naleteli na skupino protestnikov in nekaj opazovalcev. Slednji so se po opozorilu inšpektorja razšli, zoper eno osebo pa so uvedli prekrškovni postopek.
Globa po zakonu o nalezljivih boleznih znaša od 400 do 4000 evrov za vsako posamezno kršitev. “Če se torej med 21. in 6. uro nahajate zunaj v skupini več kot šestih ljudi in pri tem ne nosite maske, so to tri kršitve in posledično tri globe v skupni višini 1200 evrov. Če se poleg tega nahajate še izven regije oz. sedaj izven občine stalnega bivališča, znese to še dodatnih 400 evrov,” je navedla in dodala, da nas “neupravičeni nočni izleti v tem času lahko zelo drago stanejo”.
Inšpektorji po njenih navedbah opravljajo tudi nadzor nad odlokom o obvezni namestitvi razpršilnikov za razkuževanje rok v večstanovanjskih stavbah. Na tem področju so opravili že več kot 700 nadzorov in izdali 12 opozoril ter 20 upravnih odločb. V teh primerih ukrepajo z ureditvenimi odločbami, da se razpršilniki čim prej namestijo. Z odločbo se določi tudi rok, do katerega je treba ugotovljene neskladnosti odpraviti, predpisana globa za neupoštevanje pa je 1500 evrov za pravno osebo oz. 500 evrov za samostojnega podjetnika posameznika, je naštela Potza.
Na zdravstvenem inšpektoratu se odzivajo tudi na prijave. Od 1. septembra so jih prejeli 1222, od tega največ na področju gostinstva, kršenja odrejene karantene, nošenja zaščitne maske na javnih površinah in v živilskih prodajalnah.
Ob koncu je pozvala k osebni odgovornosti vsakega posameznika, “kajti kljub temu, da se velika večina drži ukrepov, je dejstvo, da se jih nekateri ne bodo nikoli”.
“Nenošenje mask v trenutni epidemiološki situaciji ne more biti znak uporništva, temveč je lahko izključno znak ignorance do sočloveka. Če kdaj, potem je zdaj čas, da egoizem pospravimo v predal,” je še dodala.
Policija pa je od sobote dalje nadzoruje in lahko tudi sankcionira morebitne kršitve odloka o omejitvah gibanja in zbiranja ter potovanja. Po besedah namestnika generalnega direktorja policije Tomaža Pečjaka je osnovni namen policije z najmilejšimi ukrepi doseči spoštovanje ukrepov. Od torka, ko je začela veljati prepoved gibanja med občinami, so policisti opravili nadzore v več kot 4342 krajih. Nekatere nadzore so opravili zaradi prijav občanov, sami pa so ugotovili 288 kršitev.
Izrekli so 245 opozoril, izdali 118 plačilnih nalogov, v osem primerih pa so o kršitvah obvestili zdravstveni inšpektorat. Številke po oceni Pečjaka kažejo, da so ljudje odloke sprejeli in se jih v največji meri držijo.
Policija prejema tudi veliko prijav kršitev s strani državljanov. Večinoma gre za prijave o zbiranju več kot šest oseb ali prijave kršitvah omejitev gibanja oz. da ljudje ne nosijo maske na javnem prostoru, je še povedal Pečjak.
Od sobote dalje pa policija izdaja tudi potrdila o karantenah na meji za ljudi, ki vstopajo v državo. Dela je po besedah Pečjaka veliko. Ob tem je pozval, naj se ljudje za potovanja odločajo zgolj, če so res nujna.
V karanteni sta po besedah Pečjaka zaradi tveganega stika ali okužbe bližnjega tudi dobra dva odstotka zaposlenih v policiji.
S poročilom zdravstvenega inšpektorata v zvezi z omenjenimi nadzori in s poročilom o ukrepih policije za preprečevanje širjenja virusa se je danes seznanila tudi vlada.
