Danes je svetovni dan pošte, ki obeležuje spomin na 9. oktober pred 146 leti, ko je bila ustanovljena Svetovna poštna zveza. Letošnja obeležitev dneva poteka tudi v znamenju vloge, ki jo poštne organizacije igrajo v pandemiji covida-19. V Sloveniji so medtem aktualna prizadevanja za spremembo poštne zakonodaje.
Svetovna poštna zveza je na kongresu v Tokiu pred 50. leti 9. oktober razglasila za svetovni dan pošte, v spomin na ta datum leta 1874, ko je bila v Švici ustanovljena omenjena organizacija. Poštni operaterji po svetu, med katerimi je Pošta Slovenije, na ta dan običajno pripravijo različne dogodke in s tem skrbijo za ohranjanje zavesti o vlogi pošte v vsakdanjem in poslovnem življenju.
Generalni direktor Svetovne poštne zveze Bishar A. Hussein je ob tokratnem dnevu pošte izpostavil vlogo, ki jo poštne organizacije igrajo v pandemiji covida-19. Opozoril je, da so poštarji kot ključni delavci sredi najhujšega obdobja pandemije letos spomladi, ko je večina svetovnih držav zaustavila javno življenje, trdo delali za dostavo pošte.
“Nekateri zaposleni so tragično izgubili življenje, drugi so utrpeli dolgoročne posledice za svoje zdravje,” je dodal in opomnil še na veliko drugih negativnih posledic za poštarje in poštne uslužbence.
“Sredi omejitev v letalskem prometu, zaprtja mej in izbruhov okužb v distribucijskih centrih ter drugih poštnih prostorih so poštne pošiljke vseeno našle svojo pot do naslovnikov,” je dejal Hussein in spomnil tudi na nove načine delovanja in dostavljanja pošte, ki so nastali v tem času. “Inovativnost in kreativnost sta zaznamovala obdobje,” je navedel.
Spomnil je na vlogo poštnih organizacij pri dostavi zdravil, zaščitne in varovalne opreme ter ohranitvi osnovnih finančnih storitev na odročnejših območjih. Čeprav so poštne organizacije od začetka poštnih storitev preživele vojne, naravne nesreče in pandemije, pa je letos poštni sektor po Husseinovih navedbah še posebej pokazal svojo “odpornost, odločnost in neprecenljivo vlogo v vsaki družbi”. “Pokazali smo, da smo več kot le pošta,” je sklenil.
Da ima v letošnjih razmerah svetovni dan pošte še poseben pomen, je poudaril tudi generalni direktor Pošte Slovenije Boris Novak, ki meni, da je od spomladanskega zastoja javnega življenja vse bolj jasno, da pošte ne gre več razumeti zgolj kot storitev prenosa informacij in pošiljk, pač pa, da njeno delovanje zlasti na področju paketnih in logističnih storitev predstavlja hrbtenico svetovnega gospodarstva.
“Prav med pandemijo se je izkazalo, kako pomembno ter za gospodarstvo in splošno družbo ključno vlogo igra pošta, ki ni pomembna zgolj zaradi prenosa informacij in pošiljk. Pomembna je kot sistem, ki omogoča tudi komunikacijo med državo in njenimi prebivalci in pomembna je kot zanesljiv ter kakovosten partner pri prenosu paketov in tovorov do posameznikov in podjetij,” je ob svetovnem dnevu dejal Novak.
Po mnenju prvega moža družbe v državni lasti so svoje delo kljub velikim prilagoditvam in omejitvam v času pandemije doslej opravili dobro, tako pa ga bodo tudi v času prihajajočih božičnih praznikov, ko pričakujejo rekordne količine pošiljk.
V duhu trenutnih razmer slovenska pošta k letošnji obeležitvi pristopa nekoliko drugače, in sicer s tremi družbeno odgovornimi projekti, s katerimi javnost spominja na pomembnost njihovih storitev v vsakdanjem življenju.
Med drugim je zaživel medgeneracijski projekt, v katerem šolarje vabijo, da s pismi, razglednicami in risbami polepšajo dan starostnikom, ki zaradi razmer ne morejo sprejemati obiskov in so zato pogosto osamljeni.
Obenem se je zaključila vsakoletna dobrodelna akcija Poštar Pavli polni šolske torbe, v kateri so na poštah zbirali šolske potrebščine in finančne prispevke za otroke iz socialno ranljivih družin. Kot so sporočili iz Pošte, so bili letos še posebej uspešni, saj jim je uspelo zbrati 32.500 kosov šolskih potrebščin in več kot 11.000 evrov, s čimer so pomagali več kot 3200 otrokom.
V skrbi za okolje in razpoložljive vire pa te dni Pošta opozarja tudi na zmernost pri porabi vode in elektrike. Ker ima svetovni dan pošte velik pomen, so omogočili še brezplačen obisk Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, hkrati pa izdali priložnostni žig, ki je na voljo na poštah 1101 Ljubljana in 2101 Maribor.
Slovenija se je v Svetovno poštno zvezo včlanila leta 1992. Kot so v četrtek spomnili v Sindikatu poštnih delavcev, si organizacija zadnjih letih prizadeva tudi za prenovo in transformacijo poštnega sektorja.
Ključni izzivi organizacije in njenih članic so v poštno mrežo vnesti najnovejše tehnologije, kot sta digitalizacija in spletna prodaja, pa tudi opozarjanje politike, da je potrebno aktivnejše pristopiti k ustreznim sistemskim ureditvam delovanja poštnih operaterjev in s tem ohranjanje dostopnosti univerzalnih poštnih storitev.
Prav zadnje je na tapeti trenutno v Sloveniji. Omenjeni sindikat je tako v enem mesecu zbral nekaj manj kot 6000 podpisov podpore pod pobudo za spremembo zakona o poštnih storitvah, po kateri bi stroške za izvajanje univerzalne poštne storitve krili iz državnega proračuna. Pobudo bodo v DZ uradno vložili prihodnji teden.
Evropska direktiva, ki ureja poštno zakonodajo, določa obvezo povračila stroškov univerzalne poštne storitve, ki jih država lahko krije iz javnih sredstev ali iz kompenzacijskega sklada. DZ se je v Sloveniji odločil za drugo možnost.
A ker ta rešitev po mnenju sindikata in tudi vodstva Pošte Slovenije glede na strukturo slovenskega trga ni učinkovita in krni razvojne možnosti državne pošte ter tudi dostopnost univerzalne poštne storitve, se zavzemajo za financiranje iz proračuna.
