Kmetija Kralj iz Pavlovcev pri Ormožu se zaradi nizke cene pšenice tako že desetletje in pol ukvarja s peko kruha, vključena je praktično celotna družina. Kot je povedal Ludvik Kralj, je zanje to postala tradicija, saj je že na stari domačiji njegova babica pekla kruh, dejavnost pa je nato nadaljevala žena Zdenka.
“Najprej za naše delavce v vinogradih in na kmetiji, pozneje pa so nas začeli spraševati, če bi ga lahko kupili. Tako smo začeli. Danes pečemo več vrst kruha, od rženega, mešanega, sadnega, ajdovega, ajdovega z orehi do belega in koruznega. Največ prodamo lokalno, zlasti na kmečke turizme, nekaj pa v okoliške trgovine,” je dejal Kralj. Epidemija se sicer tudi pri njih pozna, saj so kar precej vezani na turizem, je dodal.
Mojstrica peke Zdenka Kralj receptov ne razkriva nikomur, saj jih je le njej zaupala tašča. Po njenih besedah ji je peka kruha v veselje, hkrati pa tudi opora in spodbuda za naprej. Na tradicionalni način v krušni peči na drva trikrat do štirikrat tedensko pečejo v glavnem ponoči, vsakič po okoli sto hlebčkov in za vnaprejšnja naročila.
Ob tem pa Kralj pravi, da je birokracije res veliko preveč. Kot je dejal, je že njihovo delo zelo naporno, potem pa je treba urejati še vse “papirnate” zadeve. Po njegovem bi bilo morda dobro že to, če bi prešli na pavšalno obdavčitev, podobno kot imajo urejeno v Avstriji, kar bi jim precej olajšalo delo.
Kmetijska svetovalka za dopolnilne dejavnosti na kmetijah pri ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu Hinka Hržič pravi, da se vse več kmetij odloča za kakšno od dopolnilnih dejavnosti, zlasti to velja za mlajše, ki vidijo, da se samo od osnovnih kmetijskih pridelkov skoraj ne da preživeti. Še posebej če so kmetje zaposleni na kmetijah in nimajo druge zaposlitve. Odločajo se za različne dejavnosti in se vsako leto predstavljajo na dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju.
Preberite tudi: Korošci ponovno prejeli številna priznanja za domače izdelke
Na ormoškem območju se z dopolnilno dejavnostjo po njenih podatkih ukvarja okoli 60 kmetij, med njimi so tudi take, ki ponujajo strojne usluge. Težava je po njenih besedah v tem, da morajo dopolnilno dejavnost vpisati tudi tisti, ki na leto morda zakoljejo eno ali dve govedi, saj le tako lahko prodajo svoje meso, čeprav je zaklano v registrirani klavnici.
Kmetje so zaradi tega razočarani, saj želijo, da bi bili vsaj v teh primerih obdavčeni po pavšalu. O nujnosti ublažitve predpisov so se že pred leti pogovarjali prek Kmetijsko-gozdarske zbornice, a se do zdaj ni veliko spremenilo in birokracija z izdajanjem računov ostaja.
Ob tem morajo kmetje voditi evidence tudi o nabavi zaščitnih sredstev, če so v kmetijsko-okoljskih programih in podobno, kar jim vse otežuje delo. “Ni težava speči dobrega kruha ali pridelati kakovostnih pridelkov, večja težava so evidence. Tudi zato nekatere kmetije, ki so bile uspešne, že opuščajo dopolnilne dejavnosti,” je dodala Hržičeva.
Po besedah svetovalca na ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu Petra Pribožiča, sicer tudi prvega moža vsakoletnih ptujskih Dobrot slovenskih kmetij, je zato treba poiskati rešitve, ki bodo za kmetije zanimive in bodo z njimi ločili proizvode, ki prihajajo s kmetij, od tistih, ki prihajajo iz industrije.
“Pogoj pa je, da ima kmetija svojo pridelavo in predelavo ter da so surovine iz lokalnega okolja,” pravi Pribožič in dodaja, da tudi pri njih že dolgo opozarjajo na nujnost pavšalne obdavčitve. Prav tako je dopolnilne dejavnosti po njegovem mnenju treba navezati na gostinstvo in turizem v lokalnem okolju.
Tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec takšne pobude zelo dobro razume in je naklonjena temu, da čim bolj zmanjšajo birokracijo na splošno na področju kmetijstva, kjer so postopki po njenih besedah resnično zelo komplicirani, dolgotrajni in obremenjujoči za kmeta.
Kot pravi, na ministrstvu predvsem razmišljajo v smeri razbremenitve manjših kmetij, ki se morajo v večji meri usmerjati v izdelke z višjo dodano vrednostjo, saj s primarno pridelavo ne morejo biti konkurenčne niti na slovenskem, kaj šele na širšem evropskem trgu.
“Zato bomo z ukrepi in s finančnim viri skušali spodbujati v smeri večanja dodane vrednosti osnovnim pridelkom. Temu pa mora slediti tudi razbremenitev kmetov tako v smislu birokratskih zapletov kot davčne zakonodaje,” meni Pivčeva in dodaja, da je morda treba razmisliti tudi o višji meji pavšalnih obdavčitev, saj je to edini način, da majhne kmetije zaživijo.
Po podatkih ministrstva za kmetijstvo se trenutno v Sloveniji z dopolnilno dejavnostjo ukvarja 4884 kmetij, kar je med skoraj 70.000 kmetijami vsaka 14. v državi. Najvišji, skoraj desetodstotni delež beležijo na Gorenjskem in Koroškem, manj kot tri odstotke takih kmetij pa je v Pomurju in Spodnjem Posavju.
Njihovo število se z leti povečuje, med najbolj pogostimi pa so storitvene dejavnosti, kot so delo s traktorjem in drugo strojno opremo, vzdrževanje cest in pluženje snega, sečnja ter spravilo lesa iz gozda. Med ostalimi je največ tistih, ki se ukvarjajo s predelavo sadja in zelenjave, kmečkim turizmom in proizvodnjo sokov.
Besedilo: Gregor Mlakar
