Search
Close this search box.

V primeru goljufanja s turističnimi boni do 40.000 evrov kazni

Finančna uprava RS (Furs) si je v zvezi s turističnimi boni zadala dva glavna cilja. Prvi je enostavnost, hitrost in učinkovitost koriščenja, drugi pa onemogočanje zlorab, je danes poudaril namestnik generalnega direktorja Fursa Peter Grum. Nadzornih mehanizmov je več, pravnim osebam pa v primeru goljufanja z boni grozi do 40.000 evrov kazni.

Grum je na današnji novinarski konferenci na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo poudaril, da turistični boni za Furs predstavljajo zahteven projekt. Upravičencev do turističnih bonov je 2,05 milijona, od tega bo okoli 1,7 milijona polnoletnih oseb prejelo bon v vrednosti 200 evrov, 350.000 upravičencev pa je mladoletnih in jim bo zato pripadal bon v višini 50 evrov.

Prvi cilj Fursa je “enostavnost, hitrost in učinkovitost unovčevanja bonov”, je poudaril Grum. Ta cilj je pomemben zato, da lahko pomoč hitro pride do tistih, ki jo potrebujejo, torej do turističnega dela gospodarstva,” je dodal.

Drugi glavni cilj pa je preprečevanje zlorab. Kontrole bo tako Furs izvajal v realnem času na podlagi podatkov v svojem informacijskem sistemu, povezan bo tudi s knjigo gostov, ki se vodi pri policiji. Nadalje naj bi zlorabe preprečili z določilom, da bo mogoče bone koristiti le pri tistih ponudnikih, ki so bili v poslovnem registru vpisani na datum razglasitve epidemije, torej 13. marca.

Nenazadnje pa bo nadzor izvajal tržni inšpektorat, s katerim bo finančna uprava prav tako delila podatke. Zagrožene globe so “relativno visoke”, je poudaril Grum, in sicer od 200 do 600 evrov za fizične osebe in od 1200 do 40.000 evrov za poslovne subjekte. “Poziv, naj se ponudniki ne poslužujejo raznoraznih shem, o katerih že poslušamo, je zelo na mestu,” je izpostavil.

Grum je odgovoril tudi na nekaj praktičnih vprašanj, ki se zastavljajo v zvezi s koriščenjem turističnih bonov. Spomnil je, da ti ne bodo podeljeni v fizični obliki, pač pa bodo evidentirani v informacijskem sistemu Fursa. Uporabniki bodo lahko stanje dobroimetja spremljali prek mobilne aplikacije Edavki, za katero Grum priporoča, da si jo naložijo na svoje pametne naprave.

Vpogled v stanje dobroimetja svojega gosta bodo imeli tudi nastanitveni obrati. Ob prijavi gosta bodo v obratu sredstva, ki jih bo gost želel porabiti s svojega turističnega bona, “rezervirali” in tako zagotovili, da jih gost v vmesnem času ne bo porabil drugje. Ob odjavi pa se bodo ta sredstva odštela od dobroimetja.

Nastanitveni obrati bodo lahko podatke v sistem vnašali že v času, ko bo gost pri njih bival, s čimer se bo mogoče izogniti dolgim vrstam na recepciji in večinoma tudi primerom težav z internetom ali nedelovanja Fursovega sistema. V skrajnem primeru, denimo v primeru planinskih koč, ki interneta pač nimajo, pa bo možno tudi, da gost sam plača celoten račun in nato zahteva povrnitev sredstev od Fursa.

Precej vprašanj je tudi v zvezi s koriščenjem bonov v primeru rezervacij prek spletnih platform, kot sta Booking ali Airbnb. Grum je danes pojasnil, da v primeru, da je plačilo bivanja izvedeno prek platforme, koriščenje turističnega bona ne bo mogoče. Če je prek platforme izvedena le rezervacija, plačilo pa se izvede pri samem ponudniku, pa se lahko koristi tudi bon.

Glede plačil za primer, da denimo apartma ali kočo najame večja skupina, je Grum pojasnil, da je možno, da ena oseba prevzame plačilo celotnega stroška nočitve s svojim bonom. Pogoj je le, da upravičenec, ki koristi bon, biva v namestitvi tiste dni, za katere želi plačati.

Na vprašanje, ali lahko ponudnik koristi bone za namestitvene objekte, ki jih 13. marca še ni tržil sam, pa Grum prav tako odgovarja pritrdilno. Pogoj je le, da je bil tak objekt 13. marca vpisan v register nastanitvenih obratov.

Ponudniki se bodo sicer lahko odločali, ali bodo za določeno rezervacijo sprejemali plačilo s turističnim bonom. A je gospodarski minister Zdravko Počivalšek ocenil, da je bon primerljiv s kreditno kartico. “Mislim, da je to odlično plačilno sredstvo in v času, ko nimamo dovolj gostov, bo vsak ponudnik zelo zainteresiran, da goste dobi in sprejme tudi bone. Ne vidim nobenega racionalnega razloga, da bi kdo razmišljal drugače,” je dejal.

Počivalšek je znova branil tudi odločitev, da bo bone mogoče koristiti le za nočitev ali nočitev z zajtrkom. Izpostavil je, da so se za to odločili zavestno: “Imeli smo možnost ponuditi tudi polni penzion, a potem bi bila še večja koncentracija pri velikih ponudnikih. Multiplikativnost bi poslabšali, če bi sprejeli drugačno odločitev,” je dejal.

“Odločali smo se med tem, ali damo hotelirju ribo ali ribiško palico. Odločili smo se za ribiško palico. In verjamem, da se bo veliko manjših ponudnikov strahovito potrudilo, da so konkurenčni tudi v primerjavi s temi, ki morda samo čakajo, ker so morda na bolj razvpitih destinacijah ali imajo že danes večji sloves,” je izpostavil Počivalšek. Nenazadnje pa je minister poudaril, da “ga ni junaka, ki bi pripravil sistem, ki bi zadovoljil čisto vse interese”.

Turistične bone bo sicer mogoče koristiti s predloženo osebno izkaznico ali potnim listom od 19. junija do konca leta. V primeru prenosa bona na drugo osebo ali koriščenja za mladoletno osebo s strani osebe, ki ni njegov zakoniti zastopnik, bo potrebno izpolniti poseben obrazec, ki je pri Fursu že na voljo.

Dogodki

Finančna uprava RS (Furs) si je v zvezi s turističnimi boni zadala dva glavna cilja. Prvi je enostavnost, hitrost in učinkovitost koriščenja, drugi pa onemogočanje zlorab, je danes poudaril namestnik generalnega direktorja Fursa Peter Grum. Nadzornih mehanizmov je več, pravnim osebam pa v primeru goljufanja z boni grozi do 40.000 evrov kazni.